Vpliv zveri na parkljarje: določitev vrstno specifične stopnje plenjenja in pomena za upravljanje prostoživečih velikih sesalcev v Sloveniji

Predstavitev projekta

Naslov projekta: Vpliv zveri na parkljarje: določitev vrstno specifične stopnje plenjenja in pomena za upravljanje prostoživečih velikih sesalcev v Sloveniji / Carnivores affect ungulates: determination of species-specific predation rate and the importance for management of wild large mammals in Slovenia

Šifra projekta: V1-2031

Koordinator (vodilni partner): UL BF

Partnerske institucije: 

• GIS,
• UP FAMNIT,
• VŠVO

Vodja projekta : izr. prof. dr. Kos, Ivan

Vodja projekta na UP FAMNIT:  dr. Bužan Elena

Financer projekta: Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Vrsta projekta: Ciljno raziskovalni projekt

Raziskovalno področje (ARRS): 1.03.03 - Naravoslovje / Biologija / Ekosistemi

Trajanje projekta: od 1. 11. 2020 do 31. 10. 2022

Prostoživeči parkljarji, predvsem srnjad, jelenjad, divji prašič, gams, pa tudi damjak in
muflon, v Sloveniji predstavljajo pomembne lovne vrste. Z vidika trajnostne rabe teh vrst, je
zelo pomembno, da je upravljanje z njimi učinkovito in adaptivno, ter v skladu z
ekosistemsko, ekonomsko ter sociološko nosilno zmogljivostjo okolja. Potencialne plenilce
parkljarjev v Sloveniji predstavljajo predvsem vrste iz redu zveri, tj. volk, evrazijski ris,
medved, evrazijski šakal in lisica. Poleg teh, je treba omeniti tudi morebiten vpliv divjega
prašiča, ki se pojavlja v vlogi plenske vrste, pa tudi kot plenilec (plenjenje mladičev srnjadi).
Prisotnost plenilcev ima na plenske vrste pomemben vpliv, zato ga je treba upoštevati v
procesu upravljanja. V prvi vrsti plenjenje, predvsem s strani zveri predstavlja pomemben
razlog za umrljivost parkljarjev, kar se posledično odraža v številčnosti in gostotah, kot tudi
na populacijskih trendih in demografskih značilnostih. Posledice oz. vplivi plenjenja, ki se
ne odražajo le na številčnosti plenske vrste so lahko še bolj pomembne, saj plenjenje med
drugim lahko vpliva na spolno in starostno strukturo populacij, fizično stanje,
zaparazitiranost, genetske značilnosti in njihovo vedenje. Zelo pomemben, če ne celo
pomembnejši kot sam vpliv na smrtnost, je tudi vpliv plenilcev na vedenje osebkov plena.
Zaradi prisotnost plenilcev naj bi plenske vrste med drugim postale bolj previdne,
spremenila bi se njihova dnevno-nočna aktivnost, raba prostora, velikost skupin itd.
Volk je poleg evrazijskega risa glavni plenilec parkljarjev v gozdovih zmernega pasu Evrope, kjer vpliva predvsem na številčnost jelenjadi. Raziskave iz slovenskega prostora
(območje prisotnosti volka) kažejo, da smrtnost jelenjadi zaradi velikih zveri znaša okrog
7,8 %. V prehrani volkov prevladujejo vrste iz družine jelenov, ki predstavljajo 85 % zaužite
biomase. Volk ne vpliva zgolj na številčnost, temveč tudi na spolno in starostno strukturo,
saj pleni predvsem mlade živali in samice.
Poleg volka, za najpomembnejšega plenilca velikih rastlinojedov v Evropi velja ris, ki je
najpomembnejši plenilec srnjadi, zato je prisotnost risa treba upoštevati predvsem pri
upravljanju s srnjadjo. Srnjad v njegovi prehrani praviloma predstavlja med 50-99% plena.
Na območjih, kjer živita tako srnjad, kot jelenjad, ima ris izrazito preferenco do plenjenja
srnjadi. Na območju dinaridov ris pleni predvsem srnjad, ki predstavlja 80 % vse zaužite
biomase. Stopnja plenjenja risa v Dinaridih znaša v povprečju 54,3 večjih živali letno oz. en
večji plen na 6,72 dni.
V primerjavi z volkom in risom, ima medved na populacije nekaterih parkljarjev manjši
vpliv, njegov obstoj pa tudi ni odvisen od zadostne številčnosti parkljarjev.
Evrazijski šakal je prehranski generalist, ki se prilagaja lokalni razpoložljivosti prehranskih
virov. Iz Evrope so znana predvsem številna terenska opažanja in prepričanja o
pomembnem negativnem vplivu šakala kot plenilca. Znani so primeri iz vzhodne in
osrednje Hrvaške, kjer se je številčnost srnjadi po letu 2012 zelo zmanjšala, kar naj bi bila
med drugim posledica plenilskega pritiska šakala. O pomembnem vplivu šakalov na
številčnost parkljarjev poročajo tudi iz drugih Evropskih držav, npr. Bolgarije in Madžarske,
medtem ko so raziskave prehrane šakala v Srbiji pokazale, da je bila divjad (srnjad, divji
prašič, poljski zajec) v prehrani šakala zastopana v majhnih količinah.
Lisica, ki je sicer vsejeda in oportunistična vrsta, lahko glede na raziskave iz različnih
območij v Evropi, upleni med 13 in 25%, ter celo do polovico vseh mladičev srnjadi, ki so
skoteni v tekočem letu. Plenjenje je tako eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki
vplivajo na preživetje mladičev srnjadi, njegov vpliv pa je bolj izrazit v odprti kmetijski krajni,
kot pa v gozdu.
Poleg naštetih vrst zveri, pa velja v povezavi s plenjenjem parkljarjev omeniti tudi divjega
prašiča. V raziskavi vpliva divjih prašičev v povezavi s plenjenjem mladičev srnjadi na
Švedskem (območje Bogesund), predpostavke, da prašiči plenijo mladiče niso uspeli
znanstveno potrditi in dokazati. Več podatkov se nanaša na plenjenje domačih živali. V
Avstraliji prostoživeči prašiči (feral hogs) plenijo predvsem jagenjčke domačih ovc. Na letni
ravni naj bi uplenili okoli 32 % vseh skotenih jagenjčkov, intenziteta plenjenja, pa je odvisna
od gostote prašičje populacije.
Zaradi kompleksnosti plenjenja in z njim povezanih vplivov na plenske vrste je naše poznavanje tega
področja še vedno precej nepopolno. Z znanstvenim raziskovanjem to razumevanje le postopoma
povečujemo. Velike, kompleksne probleme je treba reševati s pomočjo združevanja že pridobljenih
znanj ter nadgrajevanjem z novimi. Pregled objavljene tuje znanstvene in strokovne literature ter
sinteza in ovrednotenje rezultatov relevantnih domačih (CRP) oz. mednarodnih projektov (LIFE,
Interreg), v katerih je bil proučevan tudi vpliv plenilcev na prostoživeče parkljarje bodo zato pomembno
izhodišče za večino raziskovalnih vprašanj, ki jih bomo obravnavali v posameznih delovnih svežnjih
predlaganega projekta.