Skrb za okolje

Poleg izvajanja študijskih programov Varstvena biologija in Varstvo narave se na fakulteti ohranjanju okolja in osveščanju o pomenu sonaravnega bivanja posvečamo tudi preko okoljsko naravnanih projektov in drugih aktivnosti. Tovrstne vsebine na spletni strani označujemo z ikono , nekatere pa na kratko predstavljamo tudi spodaj.
Predstavjeni so projekti, ki se izvajajo na UP FAMNIT, kot tudi projekti, ki se izvajajo na drugih članicah UP, a so v njih aktivni naši visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci. V tem kontekstu so zanimive tudi nekatere COST akcije, o katerih si lahko več preberete na tej povezavi. Celoten seznam projektov je objavljen tukaj.

S sodelovanjem v projektu Koraki za trajnost Univerze na Primorskem je UP FAMNIT sprejel Kodeks trajnostnega ravnanja fakultete z vizijo predstavljati vodilno institucijo v prostoru na področju iniciative za trajnostni razvoj ter strokovno prispevati k napredku na področjih okolja, družbe in gpospodarstva.
Kodeks lahko preberete tukaj.

 

Projekti UP FAMNIT

Projekti s sodelovanjem študentovna vrh

Skrb za okolje tudi skozi projekte "Po kreativni poti do znanja" in "Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem - Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016 - 2020"

Številni projekti, ki smo jih od študijskega leta 2013/14 pridobili na razpisu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS in smo jih razvijali v sodelovanju z gospodarstvom oziroma z nevladnimi organizacijami vključuje tudi okoljevarstveno dejavnost in ozaveščanje. Seznam vseh projektov je objavljen na tej povezavi.

Soorganizacija mednarodnin poletnih šolna vrh

V sodelovanju z Oregon State University smo organizirali tri poletne šole na temo trajnostnega grajenega okolja:

• Production of Housing in Europe: Innovation, Conservation and Design with Natural Resources (2015),
• The forest sector’s contribution to sustainability of the built environment in Alpine Europe (2017),
• Innovation in the Circular Economy (2019).

Leta 2018 smo z isto parntersko univerzo organizirali še International School of Marine Conservation Science - isMSC.

Projekt Eko učilnica - "EKO FAMNIT"na vrh

Z lesom opremljena učilnica kot primer dobre prakse uporabe naravnih materialov v javnih objektih.

Na UP FAMNIT se zavedamo, da bivalno okolje ključno vpliva na način življenja in zdravje uporabnika. Ne samo narava, tudi grajeno bivalno okolje, v katerem ljudje preživimo kar 80 % svojega časa, ključno vpliva na naše zdravje. Z interdisciplinarnimi kompetencami, s katerimi razpolagamo na UP FAMNIT, smo se osredotočili na raziskovanje restorativnega okoljskega oblikovanja (ang. Restorative Environmental Design, RED), ki bi ga lahko poimenovali tudi sonaravno okoljsko oblikovanje, in sicer z uporabo trajnostnih in naravnih materialov v interierju. Ker želimo našim študentom zagotoviti kakovostno bivanje v predavalnicah, javnosti pa prikazati dobro prakso rabe lesa v javnih ustanovah, smo na UP FAMNIT v okviru projekta ''Les kot element restorativnega okoljskega oblikovanja'' opremili predavalnico z masivnimi mizami in stoli in jo poimenovali ''EKO FAMNIT''. Izbrali smo bukovino, ki je površinsko obdelana z lanenim oljem. Mizne plošče so narejene iz širinsko in debelinsko lepljenih masivnih plošč, medtem ko je podnožje iz masivne bukovine. Sedišča in nasloni stolov so narejeni iz vezane plošče, podnožja pa iz masivnega lesa.

S predavalnico ''EKO FAMNIT'' in z drugimi uspešno izpeljanimi interdisciplinarnimi raziskovalnimi projekti v sodelovanju z UP IAM in Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter z izobraževanjem in informiranjem želimo na UP FAMNIT prispevati k povečanju zaupanja do lesa in spodbuditi zavedanje, da lahko z lesom ustvarimo zdravo bivalno okolje po načelih trajnostnega razvoja.

 

 Projekt EnergyViLLab na vrh

Mreža virtuoznih živih laboratorijev za varčno rabo energije in razvoj obnovljivih virov energije

Projekt se osredotoča na aplikacije obnovljivih virov energije, racionalno rabo energije in vzdržnega sistema mobilnosti (RRM), in sicer preko ustanavljanja mreže živih laboratorijev, imenovanih EnergyViLLab. Projektne dejavnosti so lokalizirane v Venetu, Furlaniji in Julijski krajini, Emiliji Romagni ter Obalno-Kraški, Goriški in Osrednjeslovenski regiji. V okviru projekta bodo projektni partnerji v čezmejnem območju razvili 6 pilotnih EnergyVilLabov. Na UP FAMNIT bomo razvili živi laboratorij, imenovan SME Villab. Razvili bomo okolje, v katerem se bodo povezovala majhna in srednje velika podjetja, ki delujejo na področju energetske učinkovitosti stavb, Univerza na Primorskem, občine v regiji in prebivalci. Vsi vključeni v SME Villab bodo soustvarjalci pri doseganju cilja SME Villab-a – povečati energetsko učinkovitost privatnih hiš in posledično zmanjšati onesnaževanje v regiji.

  Projekt W³Bna vrh

What we Wood believe? Societal perceptions of the forest-based sector and its products towards a sustainable society

Danes je gozdno lesni sektor bolj kot kadarkoli prej v položaju vse večjega družbenega interesa. Razlog je v posledicah vplivov klimatskih sprememb na gozdove, podnebni politiki, vključno z gozdovi in lesnimi produkti v računovodstvu ogljika ter v lesnih izdelkih, ki nadomeščajo energetsko potratne materiale (npr. lesena gradnja). Poleg tega postaja lesna biomasa vse pomembnejša surovina za biorafinerije in proizvodnjo energije na poti k post-ogljični družbi, kar vodi posledično do vse večjega povpraševanja po lesu in njegovi mobilizaciji iz gozdov, za katere je značilno razdrobljeno lastništvo ter trajnostne sečnje.
V luči tega razvoja je glavni cilj projekta ustvarjanje inovativnih stroškovno učinkovitih načinov komunikacije pomena evropskega gozdno-lesnega sektorja in njihovih izdelkov za trajnostno družbo do oblikovalcev politik in potrošnikov. Projekt W3WB – Wood Belive? bo vključeval sociološko-ekonomske raziskave gozdno-lesnega sektorja v Avstriji, na Finskem, Nemčiji, Norveški in v Sloveniji. Rezultati se bodo nanašali na celotno vrednostno verigo od gozda do končnih izdelkov ter vključevali najnovejše razvojne strategije posameznih sektorjev in jih še nadgradili. Rezultati bodo ustvarili jasne in dovolj natančne informacije s sporočilno vrednostjo. Raziskave o učinkih zaznav in mnenj, ki so jih povzročũle dodatne informacije, bodo uporabljene pri prepoznavanju in obravnavanju posebnih ciljnih skupin (arhitekti, strokovna javnost, uporabniki). Na podlagi teh rezultatov bo mogoče razviti specifične komunikacijske strategije za prenos ustreznih podatkov, spodbuditi javno razpravo in doseči družbeno sprejemljivost ter podporo sektorja in njegovih proizvodov za doseganje trajnostne družbe. Več o projektu.

Projekti drugih članic UPna vrh

V nadaljevanju navajamo projekte drugih članic UP, v katere so vključeni visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci UP FAMNIT.

Projekt BioDiNetna vrh

Mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine

Nosilna institucija: UP ZRS

Cilj projekta je ohraniti naravno in kulturno dediščino kraškega roba in vzpostaviti smernice za trajnostni razvoj območja. S projektom želimo prispevati k ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem in ekosistemov, ohranjanju in proučevanju kraških travišč, osveščanju in izobraževanju ciljne publike ter proučevati gensko in ekosistemsko raznovrstnost. S projektnimi aktivnostmi želimo povečati privlačnost in konkurenčnost programskega območja ter prispevati k ohranjanju avtohtonih vrst in z njimi povezanih ekosistemov. Nadzorovana paša na primer pomaga ohranjanjati pestrost v botaničnem sestoju ruše, v drevesnih sestojih pred gozdnimi požari in neposredno vpliva tudi na varovanje vodnih virov. Pripravili bomo smernice za trajnostni razvoj in predlagali ukrepe za ohranjanje naravne dediščine. Poleg tega bo izvedena izgradnja infrastruktur za izvajanje različnih programov za zaščito biotske raznovrstnosti, informacijskih centrov, botaničnih vrtov. Projekt predvideva tudi ponovno naselitev istrskega goveda pasme boškarin v slovensko Istro.

Pri projektu sodelujejo tudi naši učitelji in raziskovalci z Oddelka za biodiverziteto in Oddelka za aplikativno naravoslovje.

Projekt NETCETna vrh

Mreža za varstvo kitov, delfinov in morskih želv v Jadranu

Nosilna institucija: UP ZRS

V Jadranskem morju najdemo več vrst kitov in delfinov ter morskih želv. To območje je med drugim ključnega pomena za prehranjevanje in razvoj mladih morskih želv. Žal pa kite, delfine in morske želve ogrožajo interakcije s človeškimi aktivnostmi, predvsem tiste povezane z ribištvom in obalnim turizmom (npr. vplivi rekreacijskih plovil).

Glavni cilj projekta NETCET je razvoj skupnih strategij varstva kitov, delfinov in morskih želv, skozi sodelovanje na regionalnem nivoju (vse-jadransko sodelovanje). Kiti, delfini in morske želve so skupna, ogrožena naravna dediščina, s katero posamezna država ne more upravljati ločeno od drugih. Zaradi mobilnosti teh vrst in skupne odgovornosti jadranskih držav je sodelovanje ključno pri načrtovanju učinkovitih dolgoročnih strategij varstva.

Problemi varstva morske biodiverzitete, predvsem s področja varstva kitov, delfinov in želv, so skupni vsem državam ob Jadranskem morju. Kljub temu izkušnje s tega področja niso enake vsepovsod ob Jadranu, zato je povezovanje dobrih praks in izkušenj izredno koristno, predvsem pri opredelitvi skupnih varstvenih okvirjev ter določitivi ukrepov za varstvo ogroženih morskih vrst. Ti okvirji in metode bodo ob koncu projekta dostopni tudi drugim regijam. Zaradi zgoraj omenjenih razlogov v projektu NETCET sodeluje 13 partnerjev iz Italije, Hrvaške, Albanije, Črne gore in Slovenije, projekt pa koordinira Mestna občina Benetke.

Pri projektu sodelujejo naši učitelji in raziskovalci z Oddelka za biodiverziteto.

Projekt SIGMA 2na vrh

Čezmejna mreža za sonaravno upravljanje okolja in biotske raznovrstnosti

Nosilna institucija: UP ZRS

Projekt želi prispevati k ohranitvi biotske raznovrstnosti čezmejnega prostora in izboljšati varstvo okolja. Predvideni ukrepi projekta so namenjeni zaščiti biotske raznovrstnosti, vključujejo pa tudi pobude za zmanjšanje vplivov na okolje, posebno na področju kmetijstva. Načrtovane aktivnosti vključujejo pobude za celostne študije in analize, katerih cilj je zagotavljanje boljše poznavanje območja, razvoj okoljskih modelov ter vzpostavitev posebnih območij za ohranjanje in zaščito biotske raznovrstnosti (gre za mediteranske vrtove in kolekcijske nasade). Projekt predvideva tudi izgradnjo Centra Mediteranskih Kultur (CMK), ki bo predstavljal stalno strukturo s poslanstvom varstva narave in okolja na programskem območju.

Pri projektu sodelujejo tudi naši učitelji in raziskovalci z Oddelka za biodiverziteto in Oddelka za aplikativno naravoslovje.

Projekt DIVAna vrh

Sanacija divjih odlagališč in ozaveščanje prebivalstva o njihovi škodljivosti

Nosilna institucija: UP ZRS

Splošni čezmejni cilj projekta je varstvo okolja z namenom krepitve in povečanja ozaveščenosti o varstvu okolja, zmanjševanje tveganj in onesnaženosti. Skupno reševanje problemov na področju divjih odlagališč in izmenjava znanj in izkušenj bodo spodbudili zavedanje o tem, da okolje in naravni viri nimajo meja kar bo povezalo prebivalce obeh strani meje ter prispevalo k skupni rasti ozaveščenosti o pomembnosti okoljskih problemov. Projekt bo prispeval k ohranjanju kakovosti naravnih virov in zagotavljanju trajnosti.

Specifični čezmejni cilji:

• Izboljšanje stanja okolja

Pomemben specifični cilj projekta je s sanacijo divjih odlagališč prispevati k izboljšanju kakovosti okolja na obeh straneh meje. Projekt bo prispeval predvsem k izboljšanju kakovosti tal in podzemne vode ter krajine. Na divjih odlagališčih se pogosto nahajajo toksični odpadki iz katerih se toksini sproščajo v tla in podzemne vode in jih tako zastrupljajo. Problem je še posebej izrazit na kraških tleh, ki so za Istro značilna. Neustrezno odlaganje odpadkov je moteče tudi zaradi estetskih razlogov in negativnih vplivov na krajino. S projektom je predvidena sanacija izbranih divjih odlagališč, s čimer se bo zmanjšalo onesnaženje tal in podzemne vode in negativni vplivi na krajino. Na ta način bo na saniranih območjih omogočena bolj kvalitetna izraba prostora, ki bo bolj privlačen za obiskovalce in prebivalce ter manj podvržen vandalizmu.

• Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi

S sanacijo divjih odlagališč in preprečevanjem nastajanja novih odlagališč bo dosežen tudi zelo pomemben cilj zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi. Neustrezno odlaganje odpadkov na območjih vodnih virov lahko povzroči onesnaženje pitne vode in s tem tveganje za zdravje ljudi. Poleg tega se na območjih divjih odlagališč pogosto pojavlja večje število patogenih organizmov in malih sesalcev ter insektov, ki so prenašalci bolezni. Z obravnavanim projektom se bo z odstranitvijo odpadkov in s sanacijo zemljišč na izbranih lokacijah odstranilo tudi navedene dejavnike tveganja. 

Pri projektu sodelujejo naši učitelji in raziskovalci z Oddelka za biodiverziteto.

Projekt CaReWoodna vrh

Kaskadna raba recikliranega lesa (Cascading Recovered Wood)

Namen projekta je razviti in oceniti tehnike za pretvorbo recikliranega lesa večjih dimenzij v nove, masivne lesne produkte večjih dimenzij ter s tem povečati izkoristek lesa.