Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

petek, 4. marec 2022 Na UP FAMNIT pridobili še en projekt iz programa Obzorje Evropa

Gre za projekt CLIMOS (Climate Monitoring and Decision Support Framework for Sand FLy-borne Diseases Detection and Mitigation with Cost-benefit and Climate-policy Measures), ki bo vzpostavil sistem zgodnjega opozarjanja na bolezni, ki jih prenašajo peščene muhe.

Vodja projekta na Univerzi na Primorskem je doc. dr. Vladimir Ivović, predstojnik z Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT, pri projektu pa sodelujeta tudi dr. Katja Kalan ter Sara Zupan.

Projekt, ki je skupno vreden slabih 10 milijonov evrov,  bo trajal 36 mesecev, sestavlja pa ga konzorcij 29 partnerjev iz 16 držav. Glavni cilj projekta je vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja na bolezni, ki jih prenašajo peščene muhe (Diptera, Phlebotominae), vključno z vsemi endemičnimi vrstami peščeni muh in glavnimi patogeni (paraziti Leishmania in flebovirusi).

Peščene muhe s svojim ugrizom prenašajo omenjene bolezni, in sicer tako, da s krvjo zaužijejo povzročitelje (parazite in fleboviruse) potema pa jih v enem od naslednjih hranjenj prenesejo na nove gostitelje. Peščene muhe se razmnožujejo v milejšem podnebnem pasu,  zaradi segrevanja ozračja in klimatskih sprememb pa so se  v zadnjih letih razširile proti severu Evrope. Najdemo jih v slovenski Istri, prisotne pa so tudi v Avstriji, južni Nemčiji, severni Italiji in Franciji.

Učinkovitih cepiv za zaviranje okužb, ki jih prenašajo peščene muhe, ni, prav tako v Evropi še ni vzpostavljenih struktur za spremljanje ali nadzor za peščene muhe in patogene, ki jih te prenašajo po vsej celini.

Projekt CLIMOS se bo problematike lotil celovito, z obravnavo pet dobro opredeljenih, merljivih, preverljivih in realistično konkretnih ciljev. Najprej z oceno vseh bolezni, ki jih prenašajo peščene muhe na območju Evrope, nato pa bo projekt, na podlagi strokovnega znanja mednarodnih raziskovalcev, združeval  sistematično spremljanje vektorjev, terenske poskuse in identifikacijo patogenov z regionalno mikroklimo in zmožnostmi modeliranja podnebja in okolja v svetovnem merilu, pri čemer bo vključeval tudi sisteme opazovanja, kot je Copernicus (program Evropske unije za opazovanje Zemlje).

Pričakuje se, da bodo rezultati projekta CLIMOS zagotovili sistem zgodnjega opozarjanja in podporne strukture za natančnejše modeliranje podnebja, zdravja in napovedi tveganja okužbe. Končni cilj projekta je ustvariti napovedi, ki bodo pripomogle politiki odločanja, zagotoviti interaktivne zemljevide za obvladovanje tveganja in izvajanje ocen stroškov in koristi.

Našim raziskovalcem iskreno čestitamo!