Računalništvo in informatika

Spremembe študijskega programa

S študijskim letom 2022/23 pričnejo veljati spremembe študijskega programa, med drugim se spremeni trajanje študija (iz 3 na 4 leta), predmetnik študija in pogoji za napredovanje. Sprememba programa bo veljala za študente, ki se bodo prvič vpisali v 1. letnik študijskega programa od vključno študijskega leta 2022/23.

V nadaljevanju sta uporabljeni dve oznaki, v kolikor je posamezno poglavje spremenjeno:

• DRIN-22 za spremenjen študijski program, ki se bo izvajal od študijskega leta 2022/23 dalje (2022/23 - 1. letnik, 2023/24 - 1. in 2. letnik, 2024/25 - 1., 2. in 3. letnik, 2025/26 - vsi štirje letniki),
• DRIN-07 pa za obstoječi študijski program, ki se bo izvajal še dve študijski leti (2022/23 - 2. in 3. letnik, 2023/24 - 3. letnik).

Temeljni podatki o programuna vrh

Ime programa: Računalništvo in informatika
Vrsta programa: doktorski, 3. stopnja
Znanstveni naslov diplomanta: doktor znanosti / doktorica znanosti
Trajanje študija: 4 leta (DRIN-22) oz. 3 leta (DRIN-07)
Število kreditnih točk (KT): 240 KT (DRIN-22) oz. 180 KT (DRIN-07)
Način študija: izredni
Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik
Kraj izvajanja študija: Koper
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinator programana vrh

izr. prof. dr. Klen Čopič Pucihar

Za vprašanja glede študija se obrnite na Referat za študente (phd-cs@famnit.upr.si).

Splošno o programuna vrh

Razvoj računalništva in informatike nudi osnovo za razvoj intelektualno zahtevnih tehnologij v Sloveniji. Računalniška tehnologija je čista in za infrastrukturo ne potrebuje večjih materialnih osnov ali naravnih virov. Za uspešen razvoj potrebuje stabilno in vrhunsko izobraževalno strukturo družbe, ki omogoča kvalitetno šolanje strokovnjakov na vseh ravneh računalniških znanj, dobro povezanost z industrijo, ter raziskovalno jedro, ki omogoča sledenje novim tehnologijam in sodelovanje pri vrhunskem raziskovalnem delu na tem področju. V zadnjih nekaj letih smo v Sloveniji priča razvoju nekaterih računalniških podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme, ki se trži bodisi samostojno, ali pa je izdelana po naročilu za tuja računalniška ali proizvodna podjetja.

Za uspešen razvoj računalniške tehnologije, ki bo lahko ponudila ne samo znanje za uporabo obstoječih visokih tehnologij, temveč tudi razvoj programske opreme in novih tehnologij, je potrebna poleg prej naštetega tudi trdna zavest o primerljivosti pridobljenega znanja z znanjem tujih izobraževalnih inštitucij, pravilno poznavanje osnovnih znanstvenih in tehnoloških tokov v okolici in na svetovni ravni. Podjetja iz regije, predvsem računalniški oddelki večjih podjetij ter manjša računalniška podjetja, so izrazila potrebo po še bolj računalniško in informacijsko usmerjenih kadrih. Na osnovi teh želja in želja študentov je fakulteta razvila doktorski študijski program Računalništvo in informatika, s ciljem zapolniti vrzeli na tem področju v naši regiji in tudi širše.

Pri snovanju doktorskega programa sta bila upoštevana dva elementa: podjetja (praksa) in potrebe akademskega okolja (raziskovalna dejavnost in visokošolska izobraževalna dejavnost). Podjetja iz ožje in tudi širše okolice bodo predstavljala najpomembnejšo in najlažjo pot za zaposlovanje naših doktorandov. Pri tem bodo podjetja pridobila kakovostne računalniške kadre, ki jih na tem področju, tudi širše v Sloveniji, primanjkuje. Doktorandi bodo v podjetjih predstavljali osnovni profil za razvojne laboratorije in tako ključni kader za povečevanje profitne stopnje proizvodnje v podjetjih. Glede na strukturo študija se bo profil doktoranda malce razlikoval od podobnih programov v bližnji okolici, saj znanje doktorandov ne bo obsegalo le poglobljenih specifičnih znanj, temveč tudi široko osnovno znanje. Slednje se v sodobni družbi vse bolj izkazuje kot ključen dejavnik za uspešno delovanje posameznika in dobrobit družbe.

Ob navedenih kariernih možnostih doktorandov velja omeniti tudi Univerzitetni inkubator Primorske (UIP), katerega vloga je še posebej ključna pri doktorandih tovrstnih študijskih programov kot je računalništvo in informatika. Doktorandi bodo lahko v okviru in s pomočjo inkubatorja svoje doktorsko delo pripeljali do končnega, tržnega izdelka. Tako se bodo rojevala nova, visokotehnološka podjetja, katerih osnovni lastnosti sta: prožnost in velik donos. Prav takšna podjetja slovenska družba najbolj potrebuje v prihodnosti.

Pomen doktorskega študija računalništva in informatike je tako večkraten:

• dvojnost poudarkov študija omogoča oblikovanje široko izobraženih doktorjev znanosti, ki bodo zaposljivi neposredno v gospodarstvu, lahko pa bodo nadaljevali svojo kariero v akademskem svetu;
• v povezavi z obstoječim gospodarstvom in univerzitetnim inkubatorjem bodo na podlagi znanja, razvitega v doktorskem študiju, nastajala nova, visoko tehnološka podjetja;
• sam študij je zasnovan mednarodno in je zato zelo atraktiven tudi za tuje študente, kar bo doprineslo h kakovosti celotne stroke;
• študij kot takšen predstavlja visoko kakovostno strokovno jedro na področju računalništva in informatike, ki v sodelovanju s podobnimi jedri na drugih področjih na univerzi (matematika, naravoslovje, humanistične vede, poslovne vede) predstavlja interdisciplinarno jedro kakovostnega raziskovanja na Univerzi na Primorskem. 

Raziskovalno delo in študijski program

Področje programske opreme, ki je osnovna usmeritev predlaganega študijskega programa, se dobro prekriva z raziskovalno usmeritvijo delovne skupine, ki je pripravila doktorski študijski program. Raziskovalna področja skupine so: programski jeziki, teorija grafov, teoretično računalništvo, strojno učenje, strojno prevajanje naravnih jezikov, kriptografija, podatkovne baze, konceptualni podatkovni modeli in uporabniški vmesniki.

Raziskovalno delo skupine je povezano z raziskovalnimi institucijami v Evropi in po celem svetu. Z Univerzo v  Waterloo, Kanada, ter z Univerzo Luleå, Švedska, sodelujemo na področjih programskih jezikov, uporabniških vmesnikov in strojnega prevajanja naravnih jezikov. Z Univerzo v Londonu, Anglija, in z Univerz v Auckland, Nova Zelandija, sodelujemo na področju teorije grafov in teoretičnega računalništva. Z Univerzo v Freiburgu, Nemčija, in z Institutom za tehnologijo v Melbourne (Royal Melbourne Institute of Technology), Australia, sodelujemo na področjih podatkovnih baz in podatkovnih modelov.

Raziskovalno delo je tesno povezano tudi z domačimi raziskovalnimi institucijami. Številni zunanji predavatelji, sodelavci UP FAMNIT, so zaposleni na Inštitutu Jožef Stefan, Fakulteti za matematiko, Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Pedagoški fakulteti, vse članice Univerze v Ljubljani. Sodelovanje na skupnih raziskovalnih projektih poteka trenutno s Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani, z Inštitutom Jožef Stefan, s Pedagoško fakulteto v Ljubljani ter s Fakulteto za računalništvo v Mariboru.

Računalništvo in matematika

Matematika predstavlja enega izmed osnovnih temeljev vseh znanosti. Prisotna je na vseh ravneh izobraževanja in je osnovni jezik predstav in raziskovanja v naravoslovnih znanostih ter nepogrešljivo orodje družboslovnih znanosti. Računalništvo in matematika sta tesno povezani veji znanosti. Teoretične osnove računalništva v veliki meri izvirajo iz matematike,  po drugi strani pa v zadnjih desetletjih nudi računalništvo matematiki praktično okolje za razvoj novih teorij in simbolnih jezikov. Matematika in računalništvo se vedno bolj povezujeta v področju teoretičnega računalništva, ki predstavlja teoretično jedro računalništva ter hkrati predstavlja domeno za razvoj novejših vej matematike.

Osnovni cilj predlaganega programa računalništva in informatike je izobrazba dobrih kadrov na področju programske opreme. Tesna povezanost z matematiko in s teoretičnim računalništvom bistveno prispeva h kvaliteti študijskega programa. Omogoča globlje in širše razumevanje tako osnov računalništva kot tudi raziskovalnih tem iz novejših področjih računalništva.

Povezanost s podjetji in regijo

Dobra povezanost z računalniškimi podjetji v regiji omogoča: sodelovanje študentov na realnih problemih v industriji, povezovanje študentov s potencialnimi bodočimi delodajalci oz. povezovanje podjetij z možnimi novimi sodelavci, spremljanje potreb regije po novih kadrih v podjetjih, ter možnost dela skupine na industrijskih projektih.

Izvajalci študijskega programa sodelujejo z računalniškimi in drugimi podjetji v regiji v okviru dela na FAMNIT, Univerze na Primorskem. Sodelovanje poteka z podjetji Actual IT, Adriatic, Hermes Softlab, Active Tools, Banka Koper, Občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Intereuropa ter Istrabenz.

Cilji programana vrh

• Razviti pri študentih sposobnost za samostojno raziskovalno (znanstveno in praktično razvojno) delo.
• Omogočiti poglobljeno razumevanje računalništva in informatike.
• Usposobiti študente za uporabo teoretičnega aparata pri abstrakciji problemov in reševanju le-teh.
• Usposobiti študente za razumevanje obstoječih orodij in konceptov ter za njihov nadaljnji razvoj oziroma razvoj novih.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vpiše, kdor je zaključil program in pridobil:

1. diplomo študijskega programa 2. stopnje; ali
2. diplomo dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004); ali
3. diplomo enovitega magistrskega študijskega programa, če je ovrednoten s 300 ECTS kreditnimi točkami in je trajal 5 let; ali
4. diplomo podiplomskega magistrskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004). Tem kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 ECTS kreditnih točk); ali
5. diplomo na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Zaradi uspešnosti pri študiju UP FAMNIT posebej priporoča predizobrazbo s področja računalništva in informatike, matematike ali elektrotehnike.

V primeru OMEJITVE VPISA se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

• povprečna ocena vseh učnih enot na predhodnem študiju (50 %) in
• število točk zbranih pri izbirnem izpitu (50 %).

Pri izbirnem izpitu se bo ocenjevala tudi kandidatova predstavitev predhodnega raziskovalnega dela, njegovi predhodni dosežki na znanstvenem in strokovnem področju (objavljeni znanstveni in strokovni članki, priznanja, nagrade in drugo). Način točkovanja določi Komisija za sledenje izvajanja doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika na UP FAMNIT.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

V višji letnik doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika se po merilih za prehode vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega doktorskega študijskega programa 3. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Računalništvo in informatika,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Računalništvo in informatika in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Računalništvo in informatika.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Napredovanje po programu in dokončanje študija (DRIN-22)

Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 42 ECTS kreditnih točk iz 1. letnika in ima pozitivno oceno poročila o znanstveno-raziskovalnem delu s strani Komisije za sledenje izvajanja doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (komisija), mentorja ali obeh.

Študent lahko izjemoma napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS kreditnih točk iz 1. letnika in ima priporočilo mentorja ter pozitivno oceno poročila o znanstveno-raziskovalnem delu iz prejšnjega odstavka. O vpisu odloči pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi prošnje študenta.

Študent lahko napreduje v 3. letnik, če zbere vsaj 42 ECTS kreditnih točk iz 2. letnika, ima opravljene vse študijske obveznosti 1. letnika in pozitivno oceno poročila o znanstveno-raziskovalnem delu s strani komisije, mentorja ali obeh.

V 4. letnik lahko napreduje študent, ki ima potrjeno temo doktorske disertacije, opravljene vse študijske obveznosti 1. in 2. letnika, individualno raziskovalno delo v 3. letniku in pozitivno oceno poročila o znanstveno-raziskovalnem delu s strani komisije, mentorja ali obeh.

Za dokončanje študija je potrebno opraviti vse študijske obveznosti. Študent mora zbrati najmanj 240 ECTS kreditnih točk, od tega 54 z izdelavo in uspešno obrambo doktorske disertacije.

Napredovanje po programu in dokončanje študija za študente, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2021/22 (DRIN-07)

V tem poglavju "Napredovanje po programu in dokončanje študija" so predstavljeni pogoji za napredovanje kot veljajo za študente, ki se bodo prvič vpisali v 1. letnik študijskega programa od študijskega leta 2022/23 dalje. 

Za študente, ki so se v študijski program prvič vpisali do vključno študijskega leta 2021/22, pa veljajo naslednji pogoji za napredovanje.

Predmetnikna vrh

Predmetnik (DRIN-22)

Doktorski študij je delno strukturiran, vendar predvsem individualen. Sestavljajo ga naslednji sklopi, ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju:

• poglobljeni predmeti računalništva in informatike,
• izbirni veščinski predmeti,
• seminarji,
• individualno raziskovalno delo,
• doktorska disertacija.

Študent ob vpisu v 1. letnik v skladu s svojimi raziskovalnimi interesi izbere mentorja, ki ga usmerja pri študiju in pripravi doktorske disertacije. 

Doktorski študij je organiziran tako, da je večina organiziranega dela v 1. in 2. letniku, ko se študent še spoznava z okoljem in mentorjem. 3. in 4. letnik pa sta namenjena predvsem raziskovalnemu delu.

Poglobljeni predmeti računalništva in informatike

Poglobljeni predmeti računalništva in informatike predstavljajo predmete, ki jih lahko študent posluša bodisi na samem študijskem programu v domači fakulteti ali kjerkoli na primerljivem študijskem programu po dogovoru s svojim mentorjem. Po dogovoru z mentorjem in še posebej v primeru interdisciplinarnega študija, pa so lahko ti predmeti tudi iz drugih strok. Predmeti so individualni v svoji naravi in jih vodijo visokošolski učitelji. Pri tem je poseben poudarek na raziskovalni dejavnosti visokošolskih učiteljev, saj so predmeti vsebujejo najnovejša znanja iz področja računalništva in informatike. Predmeti so organizirani tako, da predavatelj v začetku na osmih predavanjih predstavi temo, ki jo potem študenti nadgradijo s samostojnim študijem literature (člankov) in pripravo preglednih ali izvirnih znanstvenih člankov. Slednje predstavijo v okviru predmetnih srečanj (seminarjev), kjer se razvija razprava o področju. Večino dela je namenjenega študiju literature in pripravi prispevkov.

Poglobljeni predmeti se razvrstijo v enega od področij:

• Podatkovne strukture in algoritmi;
• Teoretične osnove računalništva;
• Programski jeziki in tehnike;
• Računalniške komunikacije in sistemi;
• Teorija sistemov in informacijska analiza.

Izbirni veščinski predmeti

Izbirni veščinski predmeti so namenjeni pridobivanju znanj iz znanstveno-raziskovalnih veščin, kot so: komunikacija v znanosti, pisanje znanstvenih besedil, predstavljanje znanstvenih dosežkov znanstveni, strokovni in splošni javnosti ter poznavanje metodoloških principov za oblikovanje, analizo in načrtovanje eksperimentov. Študentu lahko izbiro izbirnih predmetov predlaga tudi Komisija za sledenje izvajanja doktorskega študijskega programa.

V okviru študijskega programa sta akreditirana 2 izbirna veščinska predmeta:

• Veščine v znanosti - Oblikovanje in analiza načrtovanja eksperimentov (6 ECTS kreditnih točk);
• Veščine v znanosti - Pisanje in predstavljanje znanstvenih besedil (6 ECTS kreditnih točk).

Seminarji

V okviru seminarskih predmetov študenti predstavijo delne rezultate svojega raziskovalnega dela. Rezultati dela morajo biti predstavljeni tako v pisno kot v ustni obliki. Kakovost mora biti takšna, da študenti lahko objavijo po en prispevek na letnik na ustrezni konferenci oziroma znanstveni reviji. V prvem letniku je to lahko domača konferenca oziroma revija, kasneje pa mednarodna. V okviru predmeta se tudi pričakuje od študenta, da prisostvuje predstavitvam ostalih študentov in aktivno sodeluje pri razpravah.

Individualno raziskovalno delo

Individualno raziskovalno delo predstavlja znanstveno raziskovalno delo študenta na njegovi doktorski temi, ki ga študent opravlja pod vodstvom in v sodelovanju s svojim mentorjem.

Doktorska disertacija

Doktorska disertacija je izvirni prispevek k znanosti in mora biti pripravljena v skladu z univerzitetnim pravilnikom o pripravi in zagovoru doktorske disertacije. Doktorska disertacija je lahko tudi zbirka povezanih znanstvenih prispevkov, v skladu z določili univerzitetnega pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije. Študent lahko prijavi temo doktorske disertacije po vpisu v 3. letnik in ko opravi najmanj 3 poglobljene predmete. O morebitnih izjemah odloči Komisija za sledenje izvajanja doktorskega študijskega programa.

Postopek prijave teme doktorske disertacije in zagovora je podrobno določen v univerzitetnem pravilniku o pripravi in zagovoru doktorske disertacije.

Komisija za sledenje izvajanja doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika

V sklopu študijskega programa deluje Komisija za sledenje izvajanja doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (komisija), ki ima naslednje naloge in pristojnosti: pomoč mentorju pri celovitemu razvoju kandidata, pri čemer slednje ni osredotočeno na raziskovalno temo in samo raziskovalno delo, ampak na podporne dejavnosti, ki gradijo kandidata v celovitega raziskovalca in kompetentnega strokovnjaka na področju računalništva in informatike. Komisij sestavljajo najmanj trije člani, pri tem je koordinator doktorskega študijskega programa član komisije po funkciji.

Člani komisije so (od 22. 11. 2022 do 21. 11. 2026): izr. prof. dr. Marko Tkalčič (predsednik), prof. dr. Andrej Brodnik (član), izr. prof. dr. Klen Čopič Pucihar (član).

Komisija skrbi za:

• vpis v doktorski študij in izbiro področja oziroma mentorja: na podlagi prijave kandidata za vpis in načrta raziskovalnega dela komisija poda mnenje o primernosti kandidata za vpis v doktorski študij; kandidatu za vpis pomaga najti mentorja, če ga sam ni našel. Komisija lahko dodeli kandidatu najkasneje do vpisa v doktorski študij, če presodi, da je obetajoč, začasnega mentorja, vendar mora do konca 1. letnika dobiti končnega mentorja. Začasni mentor mora ustrezati istim pogojem kot končni mentor. Mentor se mora strinjati z mentorstvom; določi način točkovanja pri izbirnem izpitu v primeru omejitve vpisa.
• splošno poznavanje področja računalništva in informatike: na podlagi kandidatovega seznama opravljenih študijskih obveznosti na predhodnem študiju, (po potrebi) pogovoru s kandidatom in v dogovoru z mentorjem lahko komisija priporoči kandidatu, da dopolni manjkajoče znanje iz širšega področja računalništva in informatike. Komisija predlaga kandidatu opravljanje posameznih obveznih predmetov iz dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika: Podatkovne strukture in algoritmi, Teoretične osnove računalništva II – Teorija formalnih jezikov in izračunljivost, Programiranje II – Koncepti programskih jezikov, Sistemi I - Strojna oprema. Študent se priključi k izvedbi predmetov v dodiplomskem študijskem programu Računalništvo in informatika.
• sledenje napredku: komisija letno pregleda letna poročila o napredku študenta pri znanstveno-raziskovalnem delu in poročilo mentorja. Pred podajo mnenja lahko komisija prosi mentorja za dodatna pojasnila oziroma povabi študenta na pogovor. Komisija presoja predvsem sledenje ciljem, ki so določeni v načrtu raziskovalnega dela in izpolnjevanje strukturiranih obveznosti na doktorskem študiju. Pozitivno mnenje komisije, mentorja ali obeh, je pogoj za napredovanje v višji letnik.

Predmetnik za študente, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2021/22 (DRIN-07)

Študijski program se sprotno posodablja, zato je v začetku tega poglavja predstavljen predmetnik programa kot se bo prvič izvajal v študijskem letu 2022/23 (2022/23 - 1. letnik, 2023/24 - 1. in 2. letnik, 2024/25 - 1., 2. in 3. letnik, 2025/26 - vsi štirje letniki).

Predmetnik za študente, ki so se prvič vpisali v študijski program, da vključno študijskega leta 2021/22, in pogoji za napredovanje so dostopni TUKAJ.

Kompetence doktorandovna vrh

Splošne kompetence doktorandov

• Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v računalniški stroki.
• Kritična presoja dogajanja na področju računalništva in informatike in širše v družbi.
• Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z obstoječim znanjem.
• Avtonomnost pri strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
• Sposobnost uporabe matematičnega in računalniškega aparata pri konkretnih raziskavah.
• Sposobnost umeščanja računalništva in informatike v širši družbeni kontekst. Zmožnost komuniciranja v svetovni računalniški znanosti in družbi.
• Sposobnost izdelave hierarhije, ki omogoča nadgradnjo problema na podprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.

Predmetno-specifične kompetence doktorandov

• Sposobnost uporabe matematičnega in računalniškega aparata pri konkretnih raziskavah.
• Sposobnost umeščanja računalništva in informatike v širši družbeni kontekst.
• Zmožnost komuniciranja v svetovni računalniški znanosti in družbi.
• Sposobnost izdelave hierarhije, ki omogoča nadgradnjo problema na podprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.

Možnosti zaposlitve doktorandovna vrh

Računalništvo je ena najhitreje rastočih vej gospodarstva. V večini računalniških podjetij ter informacijskih sektorjih vseh večjih podjetij v regiji že vrsto let primanjkuje kakovostnega računalniškega in informacijskega kadra.

Primarni cilj doktorskega študija je izobraževanje vrhunskih strokovnjakov, ki bodo imeli vodilno vlogo v manjših in srednjih razvojnih računalniških podjetjih ter v razvojnih oddelkih večjih državnih in zasebnih podjetij na področju računalništva in informatike. Doktorandi se seveda lahko zaposlijo tudi na univerzah in raziskovalnih inštitutih kot predavatelji oziroma raziskovalci.

Študij je podprt s številnimi vplivnimi domačimi in tujimi raziskovalci, kar omogoča kvalitetno raziskovalno delo v okviru doktorskega študija. Doktorandi imajo tako možnost spoznati domače in tuje raziskovalne in izobraževalne institucije, kjer bodo lahko izjemni študenti kandidirali za raziskovalna oz. izobraževalna mesta.na vr

Stroški študijana vrh

• ŠOLNINA za letnik študija je določena v vsakoletnem Ceniku UP FAMNIT.
• SOFINANCIRANJE ŠOLNINE DOKTORSKEGA ŠTUDIJA je omogočena študentom, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija ter Meril in pogojev za sofinanciranje doktorskega študija na Univerzi na Primorskem. Več si lahko preberete tukaj.