Varstvena biologija

Sprememba imena študijskega programa

V letu 2017 je bil študijski program prenovljen. Med večjimi spremembami je tudi sprememba imena študijskega programa - študijski program Biodiverziteta smo preimenovali v Varstvena biologija, pri čemer ostaja strokovni naslov diplomanta nespremenjen - diplomirani varstveni biolog (UN) oz. diplomirana varstvena biologinja (UN).

Spremembe študijskega programa, vključno z novim imenom programa, veljajo za študente, ki so se prvič vpisali v študijski program v študijskem letu 2018/19.

Temeljni podatki o programuna vrh

Ime programa: VARSTVENA BIOLOGIJA
Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani varstveni biolog (UN) oz. diplomirana varstvena biologinja (UN)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Izola, Koper (delno)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinator programana vrh

doc. dr. Martina Lužnik

doc. dr. Sara Zupan, namestnica koordinatorice

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Biodiverziteta ali biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost vseh živečih organizmov ter njihovih življenjskih okolij. Vključuje raznovrstnost na nivoju vrste, genov znotraj posamezne vrste ter obstoječih ekosistemov. Biodiverziteta je danes predvsem zaradi posledic človekova delovanja v drastičnem upadu - na tisoče vrst bo v naslednjih desetletjih izginilo, mnoge od teh prej, kot jih bomo sploh dodobra spoznali.

Odgovor na hitro propadanje biodiverzitete na Zemlji bi moralo biti varovanje in pospeševanje trajnostne rabe dobrin. V ta namen potrebujemo usposobljene strokovnjake, s klasičnimi biološkimi znanji, ki pa imajo vpogled tudi v druga področja naravoslovja (kemija, fizika) ter so seznanjeni z novimi orodji, kot so bioinformatika, varstvena genetika, geografski informacijski sistemi (GIS) in podobno. Prav ta znanja pa nudi študijski program Biodiverziteta, ki smiselno združuje vsa potrebna interdisciplinarna znanja klasičnega biologa, molekularnega biologa in kemika, posebno težo pa daje tudi genetiki in bioinformatiki. Naravoslovne temelje študent nadgradi z aplikativnimi znanji, uporabnimi v industriji in gospodarstvu, zato je ob koncu študijskega programa usposobljen tudi za delo v teh panogah.

Varstvena biologija je zanimiv in razgiban študij, ki poleg klasičnih predavanj vključuje tudi individualno projektno delo, laboratorijske in terenske vaje ter študijsko prakso ter možnost pričetka raziskovalnega dela v skupini za biodiverziteto. Omogočil vam bo vpogled v vzroke upadanja biotske raznovrstnosti in možnosti reševanja nastalih problemov. 

Cilji programana vrh

Cilj  študijskega programa je izobraziti diplomanta s temeljnim poznavanjem principov varstva narave in biodiverzitete na vrstnem, ekosistemskem in nenazadnje tudi na genskem nivoju. K temu spada tudi poznavanje živih in neživih dejavnikov okolja (vključno z vplivom človeka), ki pogojujejo pojavljanje oziroma izginotje vrst in populacij ter postavljajo meje njihovega razširjanja. Program podaja kritična znanja, potrebna za uresničevanje ciljev mednarodnih konvencij s področja varstva narave, omogoča pa tudi, da se študentje po svojem zanimanju in izboru odločijo za poglobljen študij posameznih področij ali za povsem interdisciplinaren pristop.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik se lahko vpiše:

• kdor je opravil splošno maturo,
• kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je že opravil pri poklicni maturi;
• kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru OMEJITVE VPISA so kandidati izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (70 % točk) in uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk).

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

V višji letnik se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v program Varstvena biologija,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot program Varstvena biologija in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v programu Varstvena biologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni izpolnil pogojev iz prejšnjega odstavka, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze in podobno. O vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne prošnje študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik.

Z napredovanjem v višji letnik ter s ponavljanjem letnika študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UP FAMNIT na podlagi prošnje študenta in obrazloženega mnenja pristojne komisije UP FAMNIT. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo koordinatorico študijskega programa in na Referat za študente UP FAMNIT.

Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge.

Predmetnikna vrh

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.

Študijski program obsega obvezne in izbirne predmete (26 predmetov), študijsko prakso ter pripravo in zagovor zaključne naloge.

Predmeti se delijo na obvezne (21 predmetov), notranje izbirne (3 predmeti) in zunanje izbirne (2 predmeta). Predmeti so ovrednoteni s 3, 6 oz. z 9 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).

Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.

Letnik	Študijske obveznosti študenta	Število	Število kreditnih točk (KT)
			KT	KT/letnik
1.	Obvezni predmeti	9	54	60
	Notranje izbirni predmet	1	6
2.	Obvezni predmeti	6	42	60
	Notranje izbirni predmet	1	6
	Zunanje izbirni predmet	1	6
	Študijska praksa	1	6
3.	Obvezni predmeti	6	42	60
	Notranje izbirni predmet	1	6
	Zunanje izbirni predmet	1	6
	Diplomski seminar - zaključna naloga	1	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Splošna botanika	6	30	-	-	45	-	75
2.	Splošna zoologija	9	45	-	-	70	-	115
3.	Splošna in anorganska kemija	6	30	-	-	45	-	75
4.	Temelji fizike z biofiziko	6	30	-	-	30	-	60
5.	Matematika	6	30	30	-	-	-	60
6.	Osnove računalništva	6	30	-	-	30	-	60
7.	Fiziologija rastlin	6	30	-	-	30	-	60
8.	Fiziologija živali	6	30	-	-	45	-	75
9.	Uvod v mikrobiologijo	3	15	-	-	15	-	30
10.	Notranji izbirni predmet I	6

  Legenda:
  P = predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje
  KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Biodiverziteta	6	30	15	15	-	15	75
2.	Sistematska botanika z geobotaniko	9	45	-	-	45	25	115
3.	Statistika	6	30	-	45	-	-	75
4.	Organska kemija in biokemija	6	30	-	-	45	-	75
5.	Osnove genetike in genomike	6	30	-	15	30	-	75
6.	Sistematska zoologija	9	45	-	-	55	15	115
7.	Notranji izbirni predmet II	6
8.	Zunanji izbirni predmet I	6
9.	Študijska praksa z osnovami raziskovalne metodologije (3 tedne)	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Evolucijska biologija	6	30	30	15	-	-	75
2.	Uporabna matematika za naravoslovce	6	30	30	-	-	-	60
3.	Ekologija	9	45	30	-	-	30	105
4.	Varstvena biologija	9	45	15	15	-	30	105
5.	Biogeografija	6	30	-	15	-	30	75
6.	Zavarovana območja in trajnostna raba	6	30	15	15	-	15	75
7.	Notranji izbirni predmet III	6
8.	Zunanji izbirni predmet II	6
9.	Diplomski seminar - zaključna naloga	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Biodiverziteta in ekologija Sredozemlja	6	30	20	-	-	10	60
2.	Biologija in diverziteta vretenčarjev	6	30	-	-	20	10	60
3.	Biološke vsebine v angleškem jeziku	6	30	30	-	-	-	60
4.	Metodologija in komunikacija v bioloških znanostih	6	30	15	15	-	-	60
5.	Geografske informacijske vede in sistemi	6	30	30	-	-	-	60
6.	Biodiverziteta morja	6	30	15	-	-	15	60

V okviru notranje izbirnost lahko študenti izberejo tudi določene predmete dodiplomskih študijskih programov UP FAMNIT:

• Agronomija (VS): Ribištvo; Agroekologija; Raba in varstvo tal; Gospodarjenje z gozdom in upravljanje z lesom; Varstvo narave in trajnostno kmetijstvo; Ekologija tal; Aplikativna entomologija; Agrobiodiverziteta in genske banke; Biodiverziteta tal in ekosistemske storitve v trajnostnem kmetijstvu; Biologija in ekologija opraševanja;
• Bioinformatika: Evolucijska in populacijska genetika;
• Biopsihologija: Psihologija komuniciranja.

Predmetnik za študente, prvič vpisane v študijskih letih 2008/09 - 2017/18 (BI-08)

V študijskem letu 2018/19 se je pričel izvajati prenovljen študijski program z novim imenom Varstvena biologija, zato je v začetku tega poglavja predstavljen predmetnik programa kot se prvič izvaja v študijskem letu 2018/19. V nadaljevanju pa lahko študenti, ki so se prvič vpisali v študijski program Biodiverziteta do vključno študijskega leta 2017/18, najdejo predmetnik in kratke opise predmetov:

• predmetnik, kratki opisi predmetov.

Izbirnostna vrh

Izbirni predmeti so notranje in zunanje izbirni; vsi so ovrednoteni s 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).

Študenti izberejo 3 notranje in 2 zunanja izbirna predmeta.

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; seznam notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik (tabeli 5 in 6).

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. V okviru zunanje izbirnosti lahko študent izbira predmete študijskih programov s področja naravoslovja (zlasti s področja biologije in kemije), varstva okolja, matematike in računalništva. Glede na specifičen interes študenta, praviloma v povezavi z zaključno projektno nalogo (3. letnik), lahko študent zunanje izbirne predmete izbira tudi v okviru študijskih programov z drugih študijskih področij. Študent lahko zunanje izbirne predmete izbira tudi iz seznama notranje izbirnih predmetov.

V poglavju Predmetnik (tabeli 5 in 6) so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorja programa.

Študijska praksana vrh

Študent mora v 2. letniku opraviti obvezno študijsko prakso, ki je ovrednotena s 6 KT in traja 3 tedne.

Namen prakse je prenos teoretičnega znanja študentov v prakso, ki jo bo študent opravljal v različnih podjetjih ali javnih službah.

Študent 2. letnika si že ob pričetku študijskega leta, po prvem sestanku s koordinatorjem, izbere organizacijo, v kateri želi opravljati prakso. Študent se mora sam pozanimati, če ga je želena organizacija pripravljena sprejeti na prakso. Seznam organizacij, ki so že sprejele študenta na prakso, je dostopen tukaj.

Pred pričetkom opravljanja prakse se študent seznani z vsemi postopki, ki so natančno opredeljeni v NAVODILIH ZA ŠTUDENTE ZA OPRAVLJANJE PRAKSE.

Vsi postopki potekajo prek ŠIS-a, ravno tako so vsi obrazci dostopni v ŠIS-u. V nadaljevanju so povzeti ključni koraki v postopku:

• študent odda prijavo za prakso, obvezna priloga je podpisana Izjava delovne organizacije o sprejemu študenta na prakso;
• koordinator prakse odloči o prijavi študenta;
• ko je prijava potrjena, študent v ŠIS-u natisne 3 izvode dogovora in jih posreduje v Referat, ostale obrazce si shrani, saj jih bo potreboval v času opravljanja prakse;
• ko je prijava potrjena in podpisan tripartitni dogovor o opravljanju prakse, lahko študent prične z opravljanjem prakse; 
• po zaključeni praksi odda študent poročilo; obvezne priloge k poročilu so navedene v Navodilih v prejšnjem odstavku;
• koordinator prakse odloči o poročilu študenta;
• ko je poročilo potrjeno, je študent povabljen k izpolnitvi ankete o praksi.

V kolikor študent potrebuje tripartitni sporazum v angleškem jeziku (zaradi opravljanja prakse v tujini), mora o tem obvestiti referat takoj, ko je obveščen, da je njegova prijava prakse odobrena s strani koordinatorja prakse.

Terenske vajena vrh

V okviru posameznih predmetov študijskega programa se del predmeta izvaja tudi na terenu (terenske vaje).

Terenske vaje se izvajajo kot dopolnitev študijskega procesa, za študente je prisotnost na njih obvezna. Na terenskih vajah pridobijo študentje praktična znanja, ki predstavljajo nadgradnjo teoretičnih vsebin, s katerimi se študentje seznanijo na predavanjih. Terenske vaje so lahko eno- ali večdnevne. Zlasti v višjih letnikih so pri nekaterih predmetih predvidene dvo- in tridnevne terenske vaje, ki potekajo v Sloveniji ali tujini (na primer v Istri, na Cresu in Lošinju, na Velebitu). Na terenskih vajah študentje ob pomoči profesorjev in asistentov ter lokalnih vodičev spoznavajo lokalne posebnosti in tuje raziskovalne inštitucije ter izvajajo praktične naloge v naravnem okolju. Hkrati ne gre pozabiti, da predstavljajo terenske vaje eno najbolj prijetnih in priljubljenih obveznosti študija, saj študentom in učiteljem omogočajo tudi neformalno druženje in spoznavanje novih krajev.

Študentom programov, kjer se terenske vaje izvajajo priporočamo cepljenje proti klopnemu meningitisu zaradi izpostavljenosti možnosti okužbe na terenskih vajah. Cepljenje je organizirano v sklopu rednih zdravniških pregledov v Zdravstvenemu domu Koper in bo za študente brezplačno.

Na podlagi Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (UL RS, št. 40/94, 45/98) in v skladu s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi na Primorskem članica Univerze na Primorskem stroške, povezane z izvajanjem študijskega programa na terenu in z organizacijo strokovnih ekskurzij, zaračuna študentom po dejanskih stroških na udeleženca.

Vodstvo UP FAMNIT se na podlagi analize stroškov terenskih vaj in ocene finančnih zmožnosti fakultete v konkretnem študijskem letu odloči, v kolikšnem delu bo lahko sofinancirala stroške (v zadnjih letih med 50% in 80% stroškov) terenskih vaj za posamezno študijsko leto.

Fakulteta bo tudi v bodoče, v kolikor bodo za to zagotovljena finančna sredstva, delno sofinancirala stroške terenski vaj kot v preteklih študijskih letih.

 

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

• Razpolaganje s temeljnim znanjem s področja biologije in varstvene biologije, ki omogoča prepoznavanje organizmov in njihovega delovanja na različnih taksonomskih ravneh ter pestrosti in pomena življenjskih okolij ter pomena varovanja biodiverzitete.
• Sposobnost uporabe strokovne terminologije študijskega področja.
• Sposobnost uporabe tematske informacijske tehnologije.
• Sposobnost konstruktivnega sodelovanja, sposobnost sinteze različnih znanj in multidisciplinarnega pristopa pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov ohranjanja biodiverzitete; sposobnost razumevanja pomena ekosistemskih storitev za ohranjanje življenja.
• Sposobnost komuniciranja z javnostjo za učinkovito varstvo.

Predmetnospecifične kompetence diplomantov

• Usposobljenost za sistematičen in celovit pristop k reševanju problemov s področja varovanja narave in okolja.
• Usposobljenost vrednotenja biodiverzitete na različnih ravneh in oblikovanja učinkovite strategije v varstvu narave in varstveni biologiji.
• Usposobljenost prepoznavanja kakovosti naravnih sistemov.
• Sposobnost prepoznavanja virov onesnaženja, škodljivih snovi ter predvidenje njihovega vpliva na naravo in okolje.
• Usposobljenost za pripravo strategij ohranjanja biodiverzitete in izboljšanja stanja življenjskih okolij.
• Usposobljenost za interpretacijo in posredovanje informacij v zvezi z varstvom narave različnim ciljnim skupinam, kot na primer oblikovalci politik, lastniki zemljišč, šolarji in kmetje.

Splošne ter predmetnospecifične kompetence za študente, ki so se prvič vpisali od študijskega leta 2008/09 do vključno 2017/18

V študijskem letu 2018/19 se je pričel izvajati prenovljen študijski program z novim imenom Varstvena biologija, zato so v začetku tega poglavja predstavljene kompetence diplomantov, ki so se prvič vpisali v študijski program v študijskem letu 2018/19. V nadaljevanju so predstavljene kompetence diplomantov, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2017/18:

• splošne in predmetnospecifične kompetence diplomantov

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

• kot strokovni in tehnični sodelavci v upravnih ustanovah (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave),
• sodelavci v znanstveno raziskovalnih institucijah in javnih podjetjih, zbornicah, agencijah (Agencija RS za okolje, Gospodarska zbornica),
• kot nadzorniki v zavarovanih območjih (krajinski, regijski, nacionalni parki, rezervati, zaščitena območja),
• kot strokovni sodelavci v muzejih (npr. prirodoslovni, pokrajinski muzeji),
• kot organizatorji in strokovni sodelavci v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah (npr. DOPPS, WWF itd.),
• kot tehnični sodelavci v rutinskih in raziskovalnih laboratorijih,
• v privatnih podjetjih z dejavnostjo varstva okolja in narave,
• na področju storitvenih dejavnosti (svetovalec za ekoturizem),
• na pedagoškem in raziskovalnem področju.

Študent se v času študija srečuje s tehnikami in znanji, pomembnimi za delo v industriji in gospodarstvu, zato je po končanem triletnem študiju zaposljiv tudi v teh panogah. Z malo podjetniškega duha in dobro idejo lahko pridobljeno znanje in veščine uporabi za ustanovitev lastnega podjetja.

Obenem ima diplomant postavljene temelje za nadaljnji študij na drugi bolonjski stopnji. Magistrski študijski program Varstvo narave na UP FAMNIT, predstavlja nadaljevanje univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Varstvena biologija ter univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje Sredozemsko kmetijstvo in Bioinformatika, kjer prevladujejo tehnike in tehnologije varovanja okolja in narave na vrstni, ekosistemski in genski ravni.