Biodiverziteta

Temeljni podatki o programu

Ime programa: BIODIVERZITETA
Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani varstveni biolog (UN) oz. diplomirana varstvena biologinja (UN)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Koper, Izola
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj.

Koordinatorica programana vrh

izr. prof. dr. Elena Bužan

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Biodiverziteta ali biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost vseh živečih organizmov ter njihovih življenjskih okolij. Vključuje raznovrstnost na nivoju vrste, genov znotraj posamezne vrste ter obstoječih ekosistemov. Biodiverziteta je danes predvsem zaradi posledic človekova delovanja v drastičnem upadu - na tisoče vrst bo v naslednjih desetletjih izginilo, mnoge od teh prej, kot jih bomo sploh dodobra spoznali.

Odgovor na hitro propadanje biodiverzitete na Zemlji bi moralo biti varovanje in pospeševanje trajnostne rabe dobrin. V ta namen potrebujemo usposobljene strokovnjake, s klasičnimi biološkimi znanji, ki pa imajo vpogled tudi v druga področja naravoslovja (kemija, fizika) ter so seznanjeni z novimi orodji, kot so bioinformatika, varstvena genetika, geografski informacijski sistemi (GIS) in podobno. Prav ta znanja pa nudi študijski program Biodiverziteta, ki smiselno združuje vsa potrebna interdisciplinarna znanja klasičnega biologa, molekularnega biologa in kemika, posebno težo pa daje tudi genetiki in bioinformatiki. Naravoslovne temelje študent nadgradi z aplikativnimi znanji, uporabnimi v industriji in gospodarstvu, zato je ob koncu študijskega programa usposobljen tudi za delo v teh panogah.

Biodiverziteta je zanimiv in razgiban študij, ki poleg klasičnih predavanj vključuje tudi individualno projektno delo, laboratorijske in terenske vaje ter študijsko prakso ter možnost pričetka raziskovalnega dela v skupini za biodiverziteto. Omogočil vam bo vpogled v vzroke upadanja biotske raznovrstnosti in možnosti reševanja nastalih problemov. 

Cilji programana vrh

Cilj  študijskega programa je izobraziti diplomanta s temeljnim poznavanjem principov varstva narave in biodiverzitete na vrstnem, ekosistemskem in nenazadnje tudi na genskem nivoju. K temu spada tudi poznavanje živih in neživih dejavnikov okolja (vključno z vplivom človeka), ki pogojujejo pojavljanje oziroma izginotje vrst in populacij ter postavljajo meje njihovega razširjanja. Program podaja kritična znanja, potrebna za uresničevanje ciljev mednarodnih konvencij s področja varstva narave, omogoča pa tudi, da se študentje po svojem zanimanju in izboru odločijo za poglobljen študij posameznih področij ali za povsem interdisciplinaren pristop.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik se lahko vpiše:

1. kdor je opravil splošno maturo,
2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
3. kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru OMEJITVE VPISA so kandidati izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (70 % točk) in uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk).

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja na prvem študijskem programu, iz katerega študent prehaja, in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu, v katerega študent prehaja. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v prvem študijskem programu.

V 2. oziroma 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Biodiverziteta se po merilih za prehode lahko vpiše študent sorodnega študijskega programa 1. stopnje in dosedanjega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11.6.2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• študent izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Biodiverziteta,
• študijski program, iz katerega študent prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Biodiverziteta in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti študenta).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi študent sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Biodiverziteta.

V primeru OMEJITVE VPISA so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni izpolnil pogojev iz prejšnjega odstavka, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze in podobno. O vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne prošnje študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik.

Z napredovanjem v višji letnik ter s ponavljanjem letnika študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UP FAMNIT na podlagi prošnje študenta in obrazloženega mnenja pristojne komisije UP FAMNIT. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo koordinatorico študijskega programa in na Referat za študente UP FAMNIT.

Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.

Predmetnikna vrh

Študijski program obsega 28 predmetov, študijsko prakso in zaključni seminar, v okviru katerega študent pripravi in zagovarja zaključno projektno nalogo.

Predmeti se delijo na obvezne (18 predmetov), notranje izbirne (6 predmetov) in zunanje izbirne (4 predmete). Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.

Kratki opisi predmetov so dostopni tukaj.
 

Letnik	Študijske obveznosti študenta	Število	Število kreditnih točk (KT)
			KT	KT/letnik
1.	Obvezni predmeti	7	42	60
	Notranji izbirni predmeti	2	12
	Zunanji izbirni predmeti	1	6
2.	Obvezni predmeti	7	42	60
	Notranji izbirni predmeti	1	6
	Zunanji izbirni predmeti	1	6
	Študijska praksa	1	6
3.	Obvezni predmeti	4	24	60
	Notranji izbirni predmeti	3	18
	Zunanji izbirni predmeti	2	12
	Seminar - zaključna projektna naloga	1	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Splošna botanika	6	30	-	-	60	-	90
2.	Splošna zoologija	6	30	-	-	60	-	90
3.	Splošna in anorganska kemija	6	30	-	-	60	-	90
4.	Temelji fizike z biofiziko	6	30	-	-	30	-	60
5.	Matematika	6	60	30	-	-	-	90
6.	Osnove računalništva	6	30	-	-	30	-	60
7.	Sistematska botanika z geobotaniko	6	30	-	-	30	30	90
8.	Notranji izbirni predmet I	6
9.	Notranji izbirni predmet II	6
10.	Zunanji izbirni predmet I	6

  Legenda:
  P = predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje
  KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Biodiverziteta in ekologija Sredozemlja	6	30	45	-	-	15	90
2.	Fiziologija rastlin	6	30	-	-	30	-	60
3.	Statistika	6	30	-	45	-	-	75
4.	Organska kemija in biokemija	6	30	-	-	60	-	90
5.	Uporabna matematika za naravoslovce	6	60	30	-	-	-	90
6.	Osnove genetike in genomike	6	30	-	30	15	-	75
7.	Sistematska zoologija	6	30	-	-	50	10	90
8.	Notranji izbirni predmet III	6
9.	Zunanji izbirni predmet II	6
10.	Študijska praksa z osnovami raziskovalne metodologije (3 tedne)	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Vodni ekosistemi	6	30	-	30	-	15	75
2.	Fiziologija živali	6	30	-	15	45	-	90
3.	Ekologija	6	30	-	15	-	30	75
4.	Varstvena biologija	6	30	30	45	-	15	120
5.	Notranji izbirni predmet IV	6	60	30	-	-	-	90
6.	Notranji izbirni predmet V	6	30	-	30	15	-	75
7.	Notranji izbirni predmet VI	6	30	-	-	50	10	90
8.	Zunanji izbirni predmet III	6
9.	Zunanji izbirni predmet IV	6
10.	Seminar - zaključna projektna naloga	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Evolucijska biologija	6	30	-	30	-	-	60
2.	GIS in osnove tematske kartografije	6	30	60	-	-	-	90
3.	Biodiverziteta morja	6	30	-	30	-	60	120
4.	Upravljanje z zavarovanimi območji in trajnostna raba	6	30	30	15	-	-	75
5.	Ekotoksikologija	6	30	15	15	15	-	75
6.	Biodiverziteta kulturnih rastlin	6	30	-	15	15	15	75
7.	Biološke vsebine v angleškem jeziku	6	60	30	-	-	-	90
8.	Osnove populacijske genetike	6	30	30	15	-	-	75
9.	Evolucijska genetika	6	30	30	15	-	-	75

Izbirnostna vrh

Izbirni predmeti so notranje izbirni (6 predmetov) in zunanje izbirni (4 predmeti); vsi so ovrednoteni s 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; seznam notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik.

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. V okviru zunanje izbirnosti lahko študent izbira predmete študijskih programov s področja naravoslovja (zlasti s področja biologije in kemije), varstva okolja, matematike in računalništva. Glede na specifičen interes študenta, praviloma v povezavi z zaključno projektno nalogo (3. letnik), lahko študent zunanje izbirne predmete izbira tudi v okviru študijskih programov z drugih študijskih področij. Študent lahko zunanje izbirne predmete izbira tudi iz seznama notranje izbirnih predmetov.

V poglavju Predmetnik (tabela 5) so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorico programa.

Študijska praksana vrh

Študent mora v 2. letniku opraviti obvezno študijsko prakso, ki je ovrednotena s 6 KT in traja 3 tedne.

Namen študijske prakse je prenos teoretičnega znanja študentov v prakso, ki jo bo študent opravljal v različnih podjetjih ali javnih službah.

Študenti 2. letnika si že ob pričetku študijskega leta, po prvem sestanku s koordinatorico študijskega programa, izberejo organizacijo, v kateri bi želeli opravljati študijsko prakso ter izpolnijo in oddajo Prošnjo študenta za opravljanje prakse. Po končani praksi študentje oddajo Poročilo študenta o opravljeni študijski praksi, ki mu priložijo tudi Potrdilo organizacije o opravljeni študijski praksi študenta. Prošnjo in poročilo oddajo študenti v Referat.

UP FAMNIT ima podpisan dogovor o sodelovanju pri izvajanju študijske prakse s 35 organizacijami v Sloveniji in s 3 v tujini. Seznam organizacij je dostopen tukaj.

Študenti se sami dogovorijo z ustanovo o možnostih za opravljanje prakse. V kolikor želi študent opravljati prakso na ustanovi, s katero UP FAMNIT še nima podpisanega dogovora, se mora sam pozanimati, če je ustanova pripravljena na sodelovanje pri izvajanju študijske prakse. Če je ustanova pripravljena na sodelovanje, študent o tem obvesti Petra Glasnovića (peter.glasnovic@upr.si), ki ustanovi posreduje v podpis ustrezen dogovor.

Obrazci za študijsko prakso:

• Prošnja študenta za opravljanje študijske prakse (slovensko / angleško)
• Dogovor o opravljanju študijskega prakse - vzorec (slovensko/angleško)
• Poročilo študenta o opravljeni študijski praksi (slovensko / angleško)
• Potrdilo organizacije o opravljeni študijski praksi študenta (slovensko / angleško)

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

• Usposobljenost za pripravo strategij ter kreativnega in interdisciplinarnega reševanja problemov, ki se pojavljajo v naravi.
• Razvit kritičen odnos do človekovega poseganja v naravo, kar jim bo omogočilo, da se bodo kot oblikovalci strategij okoljskih problemov lotevali s čutom odgovornosti do izvajanja posegov v naravi.
• Usposobljenost za reševanje strokovnih problemov s področja biodiverzitetne problematike in varstvene biologije, zlasti na primerih iz mediteranskega prostora.
• Usposobljenost za podajo ocene pomena in vloge različnih vrst v ekosistemih ter ocenitev meje tolerance organizmov in ekosistemov do škodljivih človekovih vplivov.
• Usposobljenost za oblikovanje predlogov za načine spremljanja stanja vrst in ekosistemov.
• Seznanjenost s strokovno terminologijo področja ter usposobljenost za uporabo tujega strokovnega jezika.
• Usposobljenost za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Predmetnospecifične kompetence diplomantov

• Usposobljenost za reševanje znanstvenih problemov s področja biodiverzitetne problematike in ohranitvene biologije.
• Usposobljenost za prepoznavanje kakovosti oziroma “vitalnosti” različnih naravnih sistemov ter njihove prožnosti.
• Zmožnost oceniti pomen in vlogo različnih vrst v ekosistemih, značilnih za mediteranski prostor.
• Zmožnost oceniti pomen različnih vrst in ekosistemov za Slovenijo in širše.
• Zmožnost oceniti meje tolerance organizmov in ekosistemov do škodljivih človekovih vplivov.
• Usposobljenost za predvidevanje o posledicah različnih vplivov človeka in globalnih sprememb na ekosisteme, na podlagi vpogleda v zgradbo in procese v ekosistemih.
• Usposobljenost za oblikovanje predlogov za načine spremljanja stanja vrst in ekosistemov.
• Usposobljenost za pripravljanje strategij ohranjanja in zaščite vrst in ekosistemov, ter izboljšanja stanja v primerih degradacije.
• Usposobljenost za odločanje o problemih, ki se nanašajo na biodiverziteto, naravo in okolje.
• Usposobljenost za oblikovanje strategij za upravljanje z naravnimi sistemi.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

• kot strokovni in tehnični sodelavci v upravnih ustanovah (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave),
• sodelavci v znanstveno raziskovalnih institucijah in javnih podjetjih, zbornicah, agencijah (Agencija RS za okolje, Gospodarska zbornica),
• kot nadzorniki v zavarovanih območjih (krajinski, regijski, nacionalni parki, rezervati, zaščitena območja),
• kot strokovni sodelavci v muzejih (npr. prirodoslovni, pokrajinski muzeji),
• kot organizatorji in strokovni sodelavci v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah (npr. DOPPS, WWF itd.),
• kot tehnični sodelavci v rutinskih in raziskovalnih laboratorijih,
• v privatnih podjetjih z dejavnostjo varstva okolja in narave,
• na področju storitvenih dejavnosti (svetovalec za ekoturizem),
• na pedagoškem in raziskovalnem področju.

Študent se v času študija srečuje s tehnikami in znanji, pomembnimi za delo v industriji in gospodarstvu, zato je po končanem triletnem študiju zaposljiv tudi v teh panogah. Z malo podjetniškega duha in dobro idejo lahko pridobljeno znanje in veščine uporabi za ustanovitev lastnega podjetja.

Obenem ima diplomant postavljene temelje za nadaljnji študij na drugi bolonjski stopnji. Magistrski študijski program Varstvo narave na UP FAMNIT, predstavlja nadaljevanje univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Biodiverziteta ter univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje Sredozemsko kmetijstvo in Bioinformatika, kjer prevladujejo tehnike in tehnologije varovanja okolja in narave na vrstni, ekosistemski in genski ravni.