Identifikacija ribiških proizvodov in sledenje deklaraciji
natisniUniverza na Primorskem je uspešno kandidirala na 2. Javni razpis za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga je objavil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Projekt "Po kreativni poti do praktičnega znanja" delno financira Evropka unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
O projektu
Industrijski ribolov povzroča prelov ribjih populacij, zaradi predelave rib ter zapletenih in pogosto neznanih poti distribucije pa nastanejo možnosti za zavajanje potrošnikov. V verigi od ulova, preko predelovalne industrije in trgovske mreže do potrošnika, prihaja do namernega in tudi nenamernega napačnega označevanja ribiških proizvodov. Zaradi tega potrošniki kupujejo dražje in manj kvalitetne ribiške proizvode in povzroča gospodarsko škodo slovenskemu ribištvu. Napačno označevanje rib in ribiških proizvodov lahko vodi celo do zdravstvenih težav zaradi zastrupitev, kajti nekatere vrste rib vsebujejo toksine in alergene.
Tako za potrošnike in njihovo zdravje, kot tudi za upravljalce ribištva, je izrednega pomena nedvoumno prepoznavanje ribjih vrst. V novejšem času se je uveljavila metoda »DNA barcoding«, ki jo uporablja tudi ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA). Metoda je uporabna za monitoring ribjih proizvodov in kot taksonomsko orodje (FISH-BOL). Metoda temelji na pomnoževanju gena COI v verižni reakciji s polimerazo (PCR) in sekvenciranju. Nato sledi obdelava nukleotidnih zaporedij z orodji bioinformatike, ki omogoča potrditev identitete odvzetega vzorca.
Za potrošnike in nadzor je pomembna deklaracija o proizvodu na kateri se nahajajo številne pomembne informacije (vrsta ribe, ribolovno območje). Hiter dostop do zanesljivih in preverljivih informacij o proizvodu pomaga kupcu, da se lažje odloči za nakup domačih preverjenih proizvodov. Zato je sledenje ribjih proizvodov tudi priložnost za lokalne ribiče, da bodo lažje razvijali svojo blagovno znamko in v ribarnicah lažje prodali svoj ulov. Večja potrošnja lokalno ulovljenih rib pomeni, da bodo potrošniki izbirali sveže ribje proizvode ter tako spodbujali trajnostno naravnan lokalni ribolov, ki je nujen za ohranitev malega slovenskega ribištva in z njim povezanih delovnih mest in ohranjali občutljivo morsko okolje.
Namen projekta je vpeljati hitro, poceni in znanstveno zanesljivo metodo identifikacije ribjih proizvodov, ki so na voljo v ribarnicah in pri drugih ponudnikih ter potrošnikom ponuditi novo možnost informiranja preko spletne aplikacije. Potrošnik bo lahko preko deklaracje hitro dostopil do informacij kot so biološki podatki o vrsti, območje ribolova in seznam ribolovnih vrst na tem območju ter opozoril glede zdravja.
Več o projektu si lahko preberete tudi na spletni strani projekta: www.slediribi.si.
Projektne aktivnostina vrh
Projekt vključuje naslednje aktivnosti:
- Metodologija za identifikacijo ribiških proizvodov.
- Pregled ponudbe ribiških proizvodov in priprava biološkega materiala..
- Analize in obdelava podatkov.
- Razvoj aplikacije za spremljanje izvora ribiških proizvodov.
- Implementacija in testiranje aplikacije.
- Izdelava poslovnega modela.
Partnerji na projektuna vrh
9 študentov:
- 4 študenti dodiplomskega študijskega programa Sredozemsko kmetijstvo (UP FAMNIT),
- 1 študent dodiplomskega študijskega programa Biodiverziteta (UP FAMNIT),
- 2 študenta dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika (UP FAMNIT),
- 1 študent dodiplomskega študijskega programa Management trajnostnega razvoja (UP FM),
- 1 študent dodiplomskega študijskega programa Biologija (UL BF).
2 delovna mentorja:
- dr. Urška Čepin (Biosistemika d.o.o.),
- Bojan Marčeta (Zavod za ribištvo Slovenije).
3 pedagoški mentorji:
- izr. prof. dr. Dunja Bandelj (UP FAMNIT, UP ZRS),
- dr. Branko Kavšek (UP FAMNIT),
- prof. dr. Štefan Bojnec (UP FM).
Foto utrinkina vrh
- April 2015: Delo v Laboratoriju za molekularno ekologijo (UP ZRS)
Slika 1. in 2.: Vzorčenje tkiva in priprava vzorcev za laboratorijsko delo.
Slika 3. in 4.: Izolacija DNA.
Projekt je bil avgusta 2015 predstavljen tudi na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu AGRA 2015 v Gornji Radgoni.