Predacija vranov v Krajinskem parku Sečoveljske soline
natisniUniverza na Primorskem je uspešno kandidirala na Javni razpis za sofinanciranje projektov po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga je objavil Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Projekt "Po kreativni poti do praktičnega znanja" delno financira Evropka unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Republika Slovenija, in sicer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
O projektu
Sečoveljske soline so eno najpomembnejših gnezdišč ptic v Sloveniji, za nekatere ogrožene vrste pa predstavljajo tudi edino redno gnezdišče pri nas. Takšni vrsti sta tudi mala čigra (Sterna albifrons) in navadna čigra (Sterna hirundo). Za čigre je značilno, da gnezdijo na tleh, zato so njihova gnezdišča lahka tarča plenilskih vrst ptic.
V Sečoveljskih solinah so se v zadnjih letih povečale populacije nekaterih plenilskih vrst ptic, kot so sive vrane (Corvus cornix), kavke (Corvus monedula) in rumenonogi galebi (Larus michahellis). Glavni krivec za to smo ljudje, ki z vse večjo urbanizacijo in kopičenjem odpadkov ustvarjamo veliko hrane in ugodno okolje za te vrste. Velika gostota plenilskih vrst pomeni velik pritisk na naravno okolje in občutljive avtohtone vrste ptic.
Če želimo avtohtone solinske vrste, kot sta mala in navadna čigra, ohraniti, jim moramo pomagati. Zmanjševanje številčnosti plenilskih vrst z odstrelom v zavarovanem območju narave, kot so Sečoveljske soline, ni niti primerno niti učinkovito. Zato je potrebno poiskati način, kako sive vrane in druge plenilce na neinvaziven način odvrniti od plenjenja jajc solinskih vrst ptic.
Pri pregledu literature smo ugotovili, da je v svetu uveljavljenih veliko metod in sredstev za odvračanje plenilskih ptic. Vendar pa smo za večino metod ugotovili, da za uporabo v zavarovanem območju narave ne bi bile primerne, saj so preveč invazivne ali pa so škodljive za okolje. Nekatere metode so bile v Sečoveljskih solinah že uporabljene v preteklosti in so se izkazale za neuspešne.
Po posvetovanju smo se odločili, da v sklopu projekta preizkusimo tri metode. Pri prvi metodi uporabljamo umetna jajca in votla prepeličja jajca, v katera vbrizgamo gabilo oz. snov, ki je za ptice neprijetnega okusa. Druga metoda je odvračanje plenilskih ptic s pomočjo preparirane sive vrane v nenaravnem položaju, ki na plenilske ptice deluje kot opozorilo. Tretja metoda pa je fizična zaščita gnezd z različno oblikovanimi mrežami. Pri vseh treh metodah spremljamo reakcije plenilskih ptic s pomočjo kamer. Posnetke bomo na koncu analizirali in na podlagi ugotovitev izdelali predlog za primerne in učinkovite ukrepe.
Projektne aktivnostina vrh
V okviru projekta potekajo naslednje aktivnosti:
- pregled literature,
- popis gnezd vranov v okolici Sečoveljskih solin,
- opazovanje vedenja vranov v Sečoveljskih solinah in okolici,
- terensko delo: testiranje različnih metod za odvračanje plenilskih ptic,
- analiza reakcij plenilskih ptic na različne odvračalne metode s pomočjo posnetkov,
- izdelava predloga za primerne neinvazivne ukrepe za zmanjševanje negativnega vpliva plenilskih vrst ptic.
Partnerji na projektuna vrh
3 študenti:
- 2 študenta dodiplomskega študijskega programa Biodiverziteta (UP FAMNIT),
- 1 študent podiplomskega študijskega programa Varstvo narave (UP FAMNIT).
1 delovni mentor:
- Andrej Sovinc (Soline Pridelava soli d.o.o.).
1 pedagoški mentor:
- doc. dr. Jure Jugovic (UP FAMNIT, UP ZRS).
Kratka predstavitev rezultatov projektana vrh
Kratka predstavitev projekta in rezultatov projekta je dostopna tukaj.
Foto in video utrinkina vrh
V avgustu je bil projekt predstavljen na TVS 1 v oddaji O živalih in ljudeh (04:20 minuta).
Fotografije s terenskega dela:
Slika 1: Dve sivi vrani med plenjenjem prepeličjih jajc.
Slika 2: Galeb med plenjenjem prepeličjih jajc.
Slika 3: Jata kavk med plenjenjem prepeličjih jajc z gabili.