Matematične znanosti
natisniTemeljni podatki o programu
Ime programa: Matematične znanosti
Vrsta programa: doktorski, 3. stopnja
Znanstveni naslov diplomanta: doktor znanosti / doktorica znanosti
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS
Način študija: izredni
Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik
Kraj izvajanja študija: Koper
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)
Koordinator programana vrh
Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.
Splošno o programuna vrh
Študij je primarno namenjen bodočim raziskovalcem, visokošolskim učiteljem oz. akademskemu osebju. Vsak študent ima svojega mentorja, ki mora biti praviloma izbran že pred vpisom. Med naloge mentorja spada tudi ta, da svojemu študentu predstavi relevanten odprt problem (oz. odprte probleme), ki ga (jih) bo ta poskusil rešiti tekom študija. Pri tem mu pomaga, ga seznani s sorodnimi problemi, ki so že rešeni, in ga uči nekaterih tehnik iz danega matematičnega področja. Rešitev omenjenih odprtih problemov in objava rešitve v relevantnih mednarodnih revijah je poglavitni cilj, h kateremu mora stremeti študent.
Formalno ima predmetnik v prvem letniku predvidena izbirna predmeta "Poglobljene matematične vsebine 1 in 2". Namen teh predmetov je študenta seznaniti s tistimi vsebinami, ki so nujno potrebne za raziskovanje na njegovem področju, a jih študent še ni poslušal na nižjih stopnjah študija. Predmeta sta pogosto predlagana s strani mentorja in največkrat potekata na individualni ravni. Študent svoja dognanja redno predstavlja na oddelčnem raziskovalnem seminarju.
Vodilo študija je, da se študenta čim bolj spodbuja k raziskovanju, ne obremenjuje pa se ga z izpiti iz predmetov, ki niso v neposrednem sorodstvu z raziskovalnim področjem študenta (v slovenskem prostoru je slednje morebiti posebnost). Fakultetno osebje se namreč zaveda, da današnji čas od doktoranda zahteva takojšnje rezultate, sploh, če želi obstati v akademski sferi, naj bo to v tujini ali doma.
Doktorski študenti se med študijem praviloma udeležijo raznih mednarodnih konferenc oz. raziskovalnih obiskov, kjer predstavijo svoje rezultate. Pogosto so tudi vključeni v organizacijo konferenc, poletnih šol ipd., ki jih organizirata UP FAMNIT oz. UP IAM, s katerim je fakulteta neposredno prepletena. V manjšem obsegu so doktorski študenti vključeni v poučevanje študentov na nižjih stopnjah.
Cilji programana vrh
-
Temeljni cilj študijskega programa je usposobiti kandidata za samostojno mednarodno konkurenčno znanstveno raziskovalno delo na širšem področju matematičnih znanosti in razviti zmožnost uporabe matematičnih teorij in praks za reševanje problemov v drugih naravoslovnih in družboslovnih znanosti ter v realnem življenju nasploh.
-
Po končanem študiju (ali pa že med študijem) je doktorand sposoben samostojnega raziskovalnega dela.
-
Tekom študija študent objavi članke v uglednih mednarodnih revijah, ki so uvrščene na Science Citation Index Expanded listo, kar je tudi pogoj za uspešen zagovor disertacije (glej poglavje Predmetnik).
-
Študentovo poznavanje svojega raziskovalnega področja se med študijem povzpne do te mere, da ima "up-to-date" informacije o odprtih problemih oz. o problemih, ki so že rešeni.
-
Študent med študijem spozna celotno "zakulisje" raziskovalčevega življenja (aktivna udeležba na mednarodnih konferencah, raziskovalni obiski, ipd.).
Pogoji za vpisna vrh
V 1. letnik doktorskega študijskega programa Matematične znanosti se lahko vpiše, kdor ima:
-
diplomo študijskega programa 2. stopnje smeri matematike (oziroma drugega strokovnega področja); ali
-
diplomo študijskega programa iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je program ovrednoten s 300 kreditnimi točkami; ali
-
diplomo dosedanjega dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s področja matematike, računalništva in matematike, fizike in drugih naravoslovnih ved.
V študijski program se lahko vpiše tudi kandidat, ki je opravil matematiki soroden program 2. stopnje (računalništvo ali fizika) ter drugi kandidati, ki so končali program 2. stopnje ter uspešno opravili diferencialni izpit iz analize in algebre. Individualne vloge kandidatov obravnava Komisija za študijske zadeve UP FAMNIT.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov upošteva uspeh pri študiju na 2. stopnji (povprečna ocena, ocena magistrskega dela).
Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh
Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.
Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.
V višji letnik doktorskega študijskega programa Matematične znanosti se po merilih za prehode vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega doktorskega študijskega programa 3. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Matematične znanosti,
-
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Matematične znanosti in
-
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).
V 2. letnika doktorskega študijskega programa Matematične znanosti se po merilih za prehode lahko vpiše tudi diplomant sorodnega magistrskega študijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004 (znanstveni magisterij).
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Matematične znanosti.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.
Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere 40 KT tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika. V posebnih primerih, individualnih dogodkih študenta, se lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik z manjšim številom kreditnih točk (vendar ne z manj kot 30 KT).
V okviru študija opravi študent doktorsko disertacijo, ki predstavlja nov tehten prispevek v svetovno zakladnico znanja s področja matematike. Delo mora biti pred zagovorom doktorata znanosti objavljeno (ali sprejeto v objavo) v mednarodni reviji s področja matematike, in sicer v vsaj dveh člankih v revijah s seznama SCI. Podrobnejša merila predpiše Oddelek za matematiko UP FAMNIT.
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če zbere najmanj 20 KT vpisanega letnika.
Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.
Predmetnikna vrh
Doktorski študij je delno strukturiran, vendar predvsem individualen. Sestavljajo ga naslednji sklopi:
-
poglobljene matematične vsebine,
-
seminarji,
-
individualno raziskovalno delo,
-
doktorska disertacija.
Študent tekom 1. letnika v skladu s svojimi raziskovalnimi interesi izbere mentorja, ki ga usmerja pri izboru izbirnih predmetov in pripravi doktorske disertacije.
Pri poglobljenih matematičnih vsebinah študent osvoji najnovejša spoznanja in se seznani z aktualnimi odprtimi problemi iz naslednjih matematičnih področij: analiza, algebra, diskretna matematika, finančna matematika, kriptografija, računsko intenzivne metode in aplikacije, ter statistika. Vsebine teh predmetov posreduje študentu mentor. Ob manjšem številu študentov se predmeti izvajajo v obliki individualnih konzultacij.
V okviru poglobljenih matematičnih vsebin študent ob usmerjanju mentorja pridobi osnovo za individualno raziskovalno delo na zgoraj omenjenih matematičnih področjih. O svojem individualnem raziskovalnem delu poroča mentorju osebno, predstavi pa ga tudi na (oddelčnih) seminarjih, na katerih prisostvujejo študentje, učitelji in drugi zainteresirani. Individualno raziskovalno delo zaključi s pripravo doktorske disertacije.
V okviru študija opravi študent doktorsko disertacijo, ki predstavlja nov tehten prispevek v svetovno zakladnico znanja s področja matematike. Delo mora biti pred zagovorom doktorata znanosti objavljeno (ali sprejeto v objavo) v mednarodni reviji s področja matematike, in sicer v vsaj dveh člankih v revijah s seznama SCI. Podrobnejša merila predpiše Oddelek za matematiko UP FAMNIT.
Doktorska disertacija je izvirni prispevek k znanosti in mora biti pripravljena v skladu z univerzitetnim pravilnikom o pripravi doktorskega dela. Študent lahko prijavi temo doktorske disertacije po uspešno zaključenem prvem letniku študija. Postopek prijave teme in zagovora je podrobno določen v Pravilniku o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
Tabela v nadaljevanju predstavlja konceptualno shemo doktorskega programa. Doktorski študij je organiziran tako, da večina organiziranega dela poteka v 1. letniku. Drugi in tretji letnik sta namenjena predvsem raziskovalnemu delu.
3. letnik | Doktorska disertacija (priprava in zagovor) (48 KT) |
Seminar |
||
---|---|---|---|---|
Seminar (6 KT) |
||||
2. letnik | Doktorska disertacija (priprava) (24 KT) |
Individualno raziskovalno delo (24 KT) |
Seminar (6 KT) |
|
Seminar (6 KT) |
||||
1. letnik | Izbirni predmet - Poglobljene matematične vsebine II (12 KT) |
Individualno raziskovalno delo (24 KT) |
Seminar (6 KT) |
|
Izbirni predmet - Poglobljene matematične vsebine I (12 KT) |
Seminar (6 KT) |
Poglobljene matematične vsebine (PMV) | ECTS | P |
---|---|---|
PMV iz algebre I | 12 | 30 |
PMV iz algebre II | 12 | 30 |
PMV iz analize I | 12 | 30 |
PMV iz analize II | 12 | 30 |
PMV iz diskretne matematike I | 12 | 30 |
PMV iz diskretne matematike II | 12 | 30 |
PMV iz finančne matematike I | 12 | 30 |
PMV iz finančne matematike II | 12 | 30 |
PMV iz kriptografije I | 12 | 30 |
PMV iz kriptografije II | 12 | 30 |
PMV iz računsko intenzivnih metod in aplikacij I | 12 | 30 |
PMV iz računsko intenzivnih metod in aplikacij II | 12 | 30 |
PMV iz statistike I | 12 | 30 |
PMV iz statistike II | 12 | 30 |
Kompetence doktorandovna vrh
Splošne kompetence doktorandov
-
Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v matematiki.
-
Sposobnost umestitve matematike znotraj širšega družbenega konteksta.
-
Sposobnost kritične refleksije družbenega dogajanja nasploh.
-
Kritična presoja dogajanja na področju matematike.
-
Sposobnost delovanja v širši družbeni skupnosti.
-
Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z obstoječim znanjem.
-
Avtonomnost pri strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
Predmetno-specifične kompetence doktorandov
-
Sposobnost uporabe matematičnega in računalniškega aparata pri konkretnih raziskavah.
-
Sposobnost umeščanja matematike v širši družbeni kontekst.
-
Sposobnost suverenega gibanja v mednarodnih matematičnih krogih.
-
Sposobnost poglobljene analize razvoja strokovnega področja.
-
Zmožnost komuniciranja v svetovni matematični znanosti in družbi.
-
Sposobnost izdelave hierarhije, ki omogoča nadgradnjo problema na podprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.
Možnosti zaposlitve doktorandovna vrh
Usposobljenost doktoranda za samostojno raziskovalno delo na zahtevnih nacionalnih in mednarodnih projektih omogoča zaposlitev na univerzah, znanstvenih inštitutih ter drugih raziskovalnih in razvojnih organizacijah. Pridobljena poglobljena znanja tako v teoretični kot v aplikativni matematiki pa omogočajo zaposlitev tudi izven akademske sfere, na primer v zavarovalnicah, bankah, borzno posredniških hišah, statističnem uradu, in predvsem v tistih gospodarskih subjektih, ki se zavedajo, da so pri obstanku in razvoju v kompetitivni tržni ekonomiji potrebni ljudje, sposobni racionalnega premisleka, poglobljene analize in tehtnega odločanja – skratka, matematiki.
Stroški študijana vrh
-
ŠOLNINA za letnik študija je določena v vsakoletnem Ceniku UP FAMNIT.
-
SOFINANCIRANJE ŠOLNINE DOKTORSKEGA ŠTUDIJA je omogočena študentom, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija ter Meril in pogojev za sofinanciranje doktorskega študija na Univerzi na Primorskem. Več si lahko preberete tukaj.