Biopsihologija
natisniIf there is anything in the world that can really be called a man's property, it is surely that which is the result of his mental activity. Arthur Schopenhauer (1788 - 1860)
Temeljni podatki o programu
Ime programa: Biopsihologija
Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani biopsiholog (UN) oz. diplomirana biopsihologinja (UN)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (ECTS): 180 ECTS
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Koper, Izola (delno)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)
Koordinatorica programana vrh
Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.
Splošno o programuna vrh
Biopsihologija je v svetu že lep čas razširjeno in priznano znanstveno področje raziskovanja biološkega ozadja psiholoških pojavov. Prve razprave filozofov in drugih mislecev o vlogi bioloških dejavnikov pri razvoju in poteku duševnih procesov in določanju vedenja segajo kar nekaj stoletij nazaj v človeško zgodovino, kot znanstvena disciplina pa se je biopsihologija uveljavila v 20. stoletju.
Ker je naša duševnost zasidrana v možganih, je dobro poznavanje možganskih struktur in njihovega delovanja temeljnega pomena za razumevanje našega čustvovanja, razmišljanja in vedenja. Prav celostni pristop k proučevanju človeka, ki slednjega vselej obravnava kot bio-psiho-socialno bitje, je namreč pravi ključ, ki nam lahko pomaga resnično spoznati, razumeti in razvozlati zanimivo, a zapleteno uganko, ki se imenuje - človek.
Cilj študijskega programa Biopsihologija je združiti naravoslovje in družboslovje kot temeljni področji znanosti, ter na tej osnovi preseči klasično obravnavo individualnih in družbenih pojavov zgolj z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Diplomanti bodo tako osvojili širši pogled na psihologijo človeka, vešči pa bodo tudi uporabe znanstvenih metod družboslovja in naravoslovja kot orodja za reševanje nalog v praksi.
Študijski program Biopsihologija po svoji strukturi in vsebini sledi idejni zasnovi, ki jo je s svojim delom na področju duševnega zdravja in javnozdravstvene politike začrtal nepozabni dr. Andrej Marušič, psihiater in psiholog, kot inovativni raziskovalec in prvi vodja Oddelka za proučevanje zdravja Primorskega inštituta za naravoslovne in tehnične vede (UP PINT), kjer raziskovalno delo opravljajo tudi študenti Famnita. Bodoči diplomanti bodo v procesu svojega izobraževanja osvojili poglobljeno razumevanje človekove duševnosti, kot ga je izr. prof. dr. Andrej Marušič, širokosrčno posredoval svojim študentom že v času, ko je to pomenilo biti ne le korak, pač pa kar nekaj korakov pred sodobniki. Njegova zadnja knjiga Javno duševno zdravje (s Sanjo Temnik) je primer povezovanja naravoslovja in družboslovja na tem področju.
Cilji programana vrh
Študij se osredotoča na osnovna biopsihološka vprašanja, kot je vprašanje razlage izvora zavesti v povezavi z delovanjem možganov in vprašanj v širšem smislu kot so proučevanje vedenja širših množic. Program združuje dve temeljni področji znanosti, naravoslovje in družboslovje, s ciljem preseči klasično delitev obravnave osebnih in družbenih fenomenov zgolj z družboslovnega ali naravoslovnega vidika. Ta znanja so osnova, da bodo diplomanti sposobni širšega razumevanja problematike in procesov v psihologiji, ter bodo znali uporabljati znanstvene metode naravoslovja kot orodje za reševanje nalog v praksi in izpopolnjevanje v različnih oblikah podiplomskega študija (na drugi stopnji biopsihologije).
Pogoji za vpisna vrh
V 1. letnik se lahko vpiše kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru omejitve vpisa so kandidati za vpis v 1. letnik izbrani po naslednjih merilih:
-
splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (60% točk),
-
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (40% točk).
Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh
Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.
Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.
V višji letnik univerzitetnega študijskega programa Biopsihologija se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Biopsihologija,
-
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Biopsihologija in
-
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Biopsihologija.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.
Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi, če ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze ipd. V navedenih primerih o vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT.
Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.
Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo koordinatorja študijskega programa in na Referat za študente na UP FAMNIT.
Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge. Priprava in zagovor zaključne projektne naloge je obveznost študentov, ki so se v 3. letnik študija vpisali do vključno študijskega leta 2017/18. Študentom, ki so se v 3. letnik študija vpisali od študijskega leta 2018/19 dalje, ni več potrebno pripraviti in zagovarjati zaključne projektne naloge.
Predmetnikna vrh
V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.
Študijski program obsega 30 predmetov in zaključni seminar, v okviru katerega študent pripravi in zagovarja zaključno projektno nalogo; tema naloge mora biti s področja, ki ga pokriva študijski program.
Študenti, ki so se v 3. letnik vpisali do vključno študijskega leta 2017/18, pripravijo in zagovarjajo zaključno projektno nalogo v okviru zaključnega seminarja. Študentom, ki so se v 3. letnik študija vpisali od študijskega leta 2018/19 dalje, ni več potrebno pripraviti in zagovarjati zaključne projektne naloge.
Predmeti se delijo na obvezne (27 predmetov), psihološke izbirne (2 predmeta) in zunanje/notranje nepsihološke izbirne (1 predmet). Predmeti so ovrednoteni s 6 in dva predmeta s 3 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).
KRATKI OPISI PREDMETOV so dostopni TUKAJ.
Letnik | Študijske obveznosti študenta | Število | Število kreditnih točk (KT) | |
---|---|---|---|---|
KT | KT/letnik | |||
1. | Obvezni predmeti | 11 | 60 | 60 |
2. | Obvezni predmeti | 9 | 54 | 60 |
Izbirni psihološki predmet | 1 | 6 | ||
3. | Obvezni predmeti | 7 | 42 | 60 |
Izbirni psihološki predmet | 1 | 6 | ||
Zunanji / notranji (nepsihološki) izbirni predmet | 1 | 6 | ||
Seminar - zaključna projektna naloga * | 1 | 6 |
Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | |||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
P | SE | SV | LV | TV | Skupaj | |||
1. | Osnove psihologije | 6 | 45 | - | 30 | - | - | 75 |
2. | Diferencialna psihologija | 3 | 30 | - | 15 | - | - | 45 |
3. | Osnove biopsihologije | 6 | 45 | 30 | 15 | - | - | 90 |
4. | Psihologija racionalnega mišljenja in logike | 6 | 45 | - | 30 | - | - | 75 |
5. | Razvojna psihologija I | 6 | 30 | 15 | 24 | - | 6 | 75 |
6. | Nevrološke osnove višjih živčnih funkcij I | 6 | 30 | 30 | - | 15 | - | 75 |
7. | Evolucijska psihologija | 6 | 30 | 30 | - | - | - | 60 |
8. | Statistika za psihologe | 6 | 45 | - | 30 | - | - | 75 |
9. | Raziskovalna metodologija v psihologiji | 3 | 30 | - | 15 | - | - | 45 |
10. | Kognitivna psihologija | 6 | 30 | - | 30 | - | - | 60 |
11. | Biokemija in genetika v biopsihologiji | 6 | 30 | 10 | - | 30 | - | 70 |
Legenda:
P = predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS
Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | |||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
P | SE | SV | LV | TV | Skupaj | |||
1. | Socialna psihologija I | 6 | 45 | - | 30 | - | - | 75 |
2. | Psihološka diagnostika | 6 | 30 | - | 30 | - | - | 60 |
3. | Biopsihologija motivacije in emocij | 6 | 45 | 30 | - | - | - | 75 |
4. | Razvojna psihologija II | 6 | 30 | 15 | 15 | - | - | 60 |
5. | Psihometrija | 6 | 45 | - | - | 30 | - | 75 |
6. | Duševno zdravje, duševne motnje | 6 | 30 | - | 30 | - | - | 60 |
7. | Nevrološke osnove višjih živčnih funkcij II | 6 | 30 | 30 | - | 15 | - | 75 |
8. | Psihologija osebnosti | 6 | 30 | 15 | 30 | - | - | 75 |
9. | Bioinformacijska orodja v psihologiji | 6 | 30 | - | - | 45 | - | 75 |
10. | Izbirni psihološki predmet I | 6 |
Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | |||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
P | SE | SV | LV | TV | Skupaj | |||
1. | Osnove psihologije dela in organizacije | 6 | 45 | 10 | - | - | 5 | 60 |
2. | Javno duševno zdravje | 6 | 30 | 15 | 30 | - | - | 75 |
3. | Uvod v klinično psihologijo in psihoterapijo | 6 | 45 | - | 30 | - | - | 75 |
4. | Teorija iger v biopsihologiji | 6 | 45 | - | 30 | - | - | 75 |
5. | Psihofarmakologija | 6 | 30 | 15 | - | 15 | - | 60 |
6. | Kvalitativno raziskovanje | 6 | 30 | - | 30 | - | - | 60 |
7. | Osnove pedagoške psihologije | 6 | 30 | - | 30 | - | - | 60 |
8. | Izbirni psihološki predmet II | 6 | ||||||
9. | Zunanji/notranji (nepsihološki) izbirni predmet I | 6 | ||||||
10. | Seminar - zaključna projektna naloga * | 6 | - | 30 | - | - | - | 30 |
(V tabeli so predstavljeni izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu.)
Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | |||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
P | SE | SV | LV | TV | Skupaj | |||
1. | Psihološki praktikum | 6 | - | - | 50 | 10 | - | 60 |
2. | Etika v psihologiji in biopsihologiji | 6 | 30 | 30 | - | - | - | 60 |
3. | Izbrane biopsihološke vsebine v angleškem jeziku | 6 | 30 | 30 | - | - | - | 60 |
4. | Psihologija reševanja problemov | 6 | 45 | - | 30 | - | - | 75 |
(V tabeli so predstavljeni izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu.)
Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
P | SE | SV | LV | TV | Skupaj | ||||
1. | Evolucijska in populacijska genetika | 6 | 30 | 15 | 30 | - | - | 75 |
Predmetnik za študente, prvič vpisane v študijskih letih 2010/11 - 2014/15 (BP-10)
V študijskem letu 2015/16 se je pričel izvajati prenovljen študijski program, zato je v začetku tega poglavja predstavljen predmetnik programa kot se izvaja od študijskega leta 2015/16 dalje. V nadaljevanju pa lahko študenti, ki so se prvič vpisali v študijski program Biopsihologija do vključno študijskega leta 2014/15, najdejo predmetnik in kratke opise predmetov:
Izbirnostna vrh
Notranje izbirni predmeti so razdeljeni v dve skupini – psihološki in nepsihološki izbirni predmeti. Zunanje izbirne predmete lahko študenti izberejo izven študijskega programa, in sicer iz vsebin, ki so širše povezane s študijem biopsihologije – naravoslovje, psihologija, medicina, sociologija, pedagogika, socialno delo ipd.
Nabor izbirnih psiholoških in nepsiholoških predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik.
V poglavju Predmetnik so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.
Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).
Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorico študijskega programa.
Kompetence diplomantovna vrh
Splošne kompetence diplomantov, ki jih študenti pridobijo s programom
Splošne kompetence diplomantov (BP-15)
- Splošna razgledanost, sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic.
- Splošna razgledanost na področju splošnih psiholoških znanj iz področja vseh temeljnih psiholoških panog.
- Splošno poznavanje psihologije in biopsihologije, vključno s poznavanjem specifik in razlik med splošno psihologijo in biopsihologijo kot specifično vedo.
- Sposobnost umestitve psihologije znotraj širšega naravoslovnega in družboslovnega konteksta.
- Poznavanje psihologije posameznika, psihologije skupine in psihologije družbe.
- Poznavanje raziskovalnih metod v psihologiji posameznika, skupine in družbe.
- Poznavanje osnov psiholoških akademskih veščin.
- Poznava in uporaba znanstvenega aparata v splošni psihologiji in v biopsihologiji.
- Sposobnost kritične refleksije družbenega dogajanja nasploh.
- Kritična presoja dogajanja na področju psihologije in biopsihologije.
- Kritična presoja dogajanja v širši družbeni skupnosti.
- Sposobnost uporabe znanja v praksi.
- Spretnost iskanja in uporabe informacij, informacijske pismenosti, uporaba sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij.
- Vodenje lastnega in strokovnega razvoja.
- Socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, sposobnost moderiranja skupine.
- Poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami iz splošnega psihološkega vidika in iz biopsihološkega vidika.
- Zmožnost priprave in izvedbe projektnega dela.
- Sposobnost etične refleksije in zavezanosti obče človeškim etičnim načelom ter k etičnim načelom na področju psihološkega etičnega kodeksa.
Predmetnospecifične kompetence diplomantov (BP-15)
- Sposobnost umeščanja splošne psihologije kot tudi biopsihologije v širši družbeni kontekst.
- Zmožnost komuniciranja v svetovni psihološki in biopsihološki znanosti in družbi.
- Razumevanje splošne strukture psihologije ter povezanost med njenimi disciplinami.
- Razumevanje splošne strukture specifičnega področja biopsihologije ter povezanost med njenimi disciplinami.
- Obvladanje pojmov ter poznavanje in razumevanje raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na splošnih področjih psihologije in na različnih področjih biopsihologije.
- Koherentno obvladanje temeljnega psihološkega in specifičnega biopsihološkega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njegove uporabe.
- Poznavanje in razumevanje temeljev in zgodovine biologije, splošne psihologije in biopsihologije.
- Sposobnost samostojnega branja in razumevanja biološke, splošne psihološke in specifične biopsihološke literature.
- Poznavanje področij in metod splošne psihološke diagnostike in specifičnih diagnostičnih metod v biopsihologiji.
- Sposobnost reševanja konkretnih bioloških, splošnih psiholoških in specifičnih biopsiholoških problemov z uporabo kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: sposobnost definiranja problema, razdelave teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbora ustrezne raziskovalne strategije, izdelave raziskovalnega načrta, izvedbe raziskave ter ovrednotenja dobljenih rezultatov, poročanja o odkritjih.
- Kompetence za sodelovanje v skupini strokovnjakov, za sodobno udeleženost v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih naravoslovnih in družbenih praksah.
- Poznavanje osnov merjenja različnih psiholoških in specifičnih biopsiholoških pojavov.
- Razumevanje značilnosti in izvedba analiz bioloških, psiholoških in biopsiholoških tekstov ter interpretacijo rezultatov tovrstnih analiz.
- Poznavanje področij in teorije psihološkega svetovanja.
- Razumevanje in uporaba metod statistike in nekaterih multivariantnih statistik ter logike in racionalnega razmišljanja, sposobnost raziskovalnega in strokovnega dela na področju naravoslovnih in družbenih raziskav in trženja.
- Razumevanje in uporaba specifičnih psiholoških statističnih in psihometričnih metod.
- Razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih splošne psihologije in biopsihologije.
- Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekstu biologije, splošne psihologije in specifičnega področja biopsihologije.
- Socialne kompetence za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih različnosti, poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti v različnih naravoslovnih in družbenih praksah, razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri biopsihologu (pri samem sebi) in drugih v različnih kontekstih, sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (izvedba intervjuja, opazovanje, testna situacija, zbiranje podatkov, ipd.) in sposobnost ustrezne komunikacije.
- Zavezanost splošni psihološki in specifični biopsihološki praksi.
Splošne ter predmetnospecifične kompetence za študente, ki so se prvič vpisali od študijskega leta 2010/11 do vključno 2014/15 (BP-10)
V študijskem letu 2015/16 se je pričel prvič izvajati prenovljen študijski program, zato so v začetku tega poglavja predstavljene kompetence diplomantov, ki so se prvič vpisali v študijski program v študijskem letu 2015/16. V nadaljevanju so predstavljene kompetence diplomantov, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2014/15:
Možnost zaposlitve diplomantov in nadaljevanje študijana vrh
Študijski program prve stopnje Biopsihologija se vsebinsko usmerja na celostno razumevanje človeka kot bitja na stičišču biologije in psihologije, zato se bodo diplomanti, na osnovi osvojenih veščin uporabe znanstvenih metod naravoslovja in družboslovja kot orodij za reševanje nalog v praksi, lahko zaposlili kot strokovna pomoč, npr. na področjih splošnega psihološkega posvetovanja, v raziskovalno-razvojni dejavnosti ter v javnem sektorju na delovnih mestih, ki niso strogo regulirana. Zaposlitve pa bodo lahko iskali tudi na področju civilne oz. nevladne sfere in v gospodarstvu ter na upravnih delovnih mestih.
Študij bo po svoji naravi prvenstveno privlačil študente, ki želijo spoznavati in raziskovati biološke osnove človekovega vedenja, razvoja in osebnosti ter se bodo odločali za kariero poklicnega dela npr. na področju rehabilitacije, terapije, reintegracije ali pa bodo s kariero nadaljevali z nadaljnjim magistrskim študijem, z raziskovalnim delom ali z akademskim udejstvovanjem. Bodoči strokovnjaki pa lahko izberejo tudi poklicno kariero, ki v osnovi ni vezana na področje končanega študija, saj so znanje, spretnosti in veščine, ki jih pridobi vsak diplomant tega programa, splošno cenjene in zaželene lastnosti, ki naj bi jih imeli vodilni delavci na raznovrstnih področjih.
Diplomantom bodo odprta tudi številna vrata v mednarodnem okolju, saj je študij zasnovan tako, da vključuje, podpira in spodbuja sodelovanje z raziskovalci, predavatelji in strokovnjaki iz tujine. Dejansko uspešnost pri nadaljevanju študija v tujini izkazujejo naši diplomanti, ki uspešno nadaljujejo študij v drugostopenjskih študijskih programih na uglednih univerzah v tujini.