Potencial jadranskega smilja (Helichrysum italicum (Roth) G. Don): celovito profiliranje genoma in transkriptoma za odkrivaje genov v biosintezi rastlinskih naravnih produktov

Potencial jadranskega smilja (Helichrysum italicum (Roth) G. Don): celovito profiliranje genoma in transkriptoma za odkrivaje genov v biosintezi rastlinskih naravnih produktov / The Potential of Adriatic Immortelle (Helichrysum italicum (Roth) G. Don): Comprehensive Genome and Transcriptome Profiling for Gene discovery in Biosynthesis of Plant Natural Products

 

Z4-1875

 

 

UP FAMNIT

 

Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS)

 

 

4.03.01 - Biotehnika / Rastlinska produkcija in predelava / Kmetijske rastline

 

1.7.2019 - 28.2.2022

 

H. italicum je razmeroma nova rastlina tako v kmetijski pridelavi, kot v kozmetični in farmacevtski industriji. Zato sta natančna identifikacija in karakterizacija rastline na ravni genoma in transkriptoma ključni za nadaljnje proučevanje bioaktivnih molekul in za njihovo uporabo v farmacevtski in kozmetični industriji ter za zagotavljanje kakovosti in stabilnosti izdelkov. Preverjanje pristnosti zdravilnih rastlin je prav tako nujno za preprečevanje potvorb v zeliščni industriji. Kljub različnim dokumentiranim biološkim lastnostim in visokemu gospodarskemu pomenu, je za to rastlino dokumentiranih zelo malo genomskih in transkriptomskih podatkov, kar preprečuje študije biosinteznih poti fitospojin, razlikovanje med naravno rastočimi in gojenimi ekotipi ter identifikacijo najobetavnejših genotipov za gojenje in revizijo podvrst.

 

V Sloveniji in drugih balkanskih državah narašča zanimanje za gojenje smilja. Gojenje smilja predstavlja v Sloveniji možnost diverzifikacije kmetijske pridelave v ranljivih območjih (Kras in Istra). Implementacija smilja v sredozemski kmetijski ekosistem ponuja hkrati tudi novo tržno nišo in s tem dodatne prihodke za lokalno skupnost. Slovenija nima lastnega sadilnega materiala, zato je za uvoz sadik popolnoma odvisna od drugih držav, večinoma Hrvaške in Bosne. Rastlinski material običajno ni certificiran, zato se pojavljajo težave z izvorom in sledljivostjo. Poleg tega ni na razpolago metod ali orodij, s katerimi bi zanesljivo razlikovali med okrasnimi, gojenimi in prosto rastočimi rastlinami. S tega vidika je nujno potrebno zaščititi kmetijske pridelovalce, tako, da se jim zagotovi kakovosten sadilni material po primerni ceni. Zaradi prekomernega izkoriščanja prosto rastočih genskih virov H. italicum je nujno potrebno poglobljeno proučevanje in razvoj strategije ohranjanja te rastlinske vrste v določenih balkanskih državah.