Varstvo narave

Temeljni podatki o programu

Ime programa: Varstvo narave
Vrsta programa:   magistrski, 2. stopnja
Strokovni naslov diplomanta:  magister varstva narave oz. magistrica varstva narave
Trajanje študija: 2 leti
Število kreditnih točk (ECTS): 120 ECTS
Način študija: redni
Kraj izvajanja študija: Izola, Koper (delno)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinatorica programana vrh

doc. dr. Katja Adam, koordinatorica

izr. prof. dr. Patricija Mozetič, namestica koordinatorice

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Zaradi globalne ekološke krize, ki danes zavzema svetovne razsežnosti in velja za eno glavnih groženj nadaljnjemu obstoju človeške civilizacije na Zemlji, so ukrepi varstva narave ključni za ohranjanje rastlin in živali ter njihovih življenjskih okolij.

Magistrski študijski program 2. stopnje Varstvo narave bo izobrazil diplomante s temeljnimi znanji s področja varstva narave in okolja. Osnova za to je poznavanje vloge organizmov na različnih ravneh, razumevanje pomembnosti ekosistemskih storitev in prepoznavanje sprememb v naravi. Študijski program zajema tako varstvo kopenskih kot tudi morskih ekosistemov, kar daje študentom možnost izbire želenega področja varstva narave. Z vsebinami varovanja morja, smo v slovenski visokošolski prostor vpeljali edinstveno področje izobraževanja.

Varstvo narave je zanimiv in razgiban študij, ki poleg obveznih predmetov vključuje nabor izbirnih predmetov s področja kopenskih in morskih ekosistemov ter varstvene biologije. Predmeti, poleg klasičnih predavanj, pogosto vključujejo individualno projektno delo, laboratorijske, terenske in seminarske vaje ter študijsko prakso. Obenem lahko študenti izkoristijo možnost raziskovalnega dela v skupini za biodiverziteto, ki deluje znotraj Univerze na Primorskem. Študent z naborom izbirnih predmetov in izbiro teme magistrskega dela usmerja svoje znanje v specifično znanstveno področje.

Študijski program predstavlja nadaljevanje univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Biodiverziteta, vendar se lahko nanj vpišejo kateri koli diplomanti sorodnih univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje, kot na primer Sredozemsko kmetijstvo in Bioinformatika na UP FAMNIT.

Cilji programana vrh

Cilj programa je izobraziti diplomanta s temeljni spoznanji strokovnega področja varstva narave in okolja.

Cilji  študijskega programa so:

• seznaniti študente s pomenom biotske pestrosti na vrstnem, ekosistemskem in tudi genetskem nivoju;
• seznaniti študente z načeli poseganja v naravne populacije;
• izobraziti študente na področju okoljskega inženirstva in okoljskih tehnologij za reševanje širokega spektra okoljske problematike;
• usposobiti študente za preučevanje interakcij rastlinskih in živalskih vrst z okoljem;
• seznaniti študente z možnostmi preprečevanja in blaženja sprememb v naravnih sistemih.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik magistrskega študijskega programa Varstvo narave se lahko vpiše, kdor je zaključil:

1. študijski program 1. stopnje Biodiverziteta/Varstvena biologija na UP FAMNIT ali študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS, ki je obsegal vsaj 30 ECTS s področja biologije oziroma ved o okolju;
2. študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS z drugih strokovnih področij (biotehniške vede, naravoslovne vede) in ne izpolnjuje pogojev, navedenih v točki a). Kandidat mora pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za vpis v študijski program Varstvo narave. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do največ 30 ECTS določi pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija;
3. študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS z drugih strokovnih področij, ki niso navedena v točkah a) in b). Kandidat mora pred vpisom opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za vpis v študijski program. Študijske obveznosti v obsegu od 10 do največ 60 ECTS določi pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija.

V študijski program se lahko vpiše tudi kandidat, ki je zaključil primerljiv študij v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja, priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu Varstvo narave.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija.

Kandidati, ki opravljajo dodatne obveznosti (diferencialne izpite) za vpis v magistrski študijski program, se priključijo k  izvedbi predmetov v študijskem programu 1. stopnje Varstvena biologija na UP FAMNIT. Urnik izvedbe predmetov je prilagojen študentom na 1. stopnji, zato se morajo ti kandidati v primeru prekrivanj pri izvedbi, individualno dogovoriti s posameznimi izvajalci predmetov.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v 2. letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

Vpis v 2. letnik magistrskega študijskega programa Varstvo narave po merilih za prehode je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Varstvo narave,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Varstvo narave in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v magistrskem študijskem programu Varstvo narave.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 1. letnika.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če ni izpolnil pogojev iz prejšnjega odstavka, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze in podobno.O vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi individualne prošnje študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže najmanj 24 kreditnih točk vpisanega letnika.

Za dokončanje študija je potrebno opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko delo. Študent prijavi temo magistrske naloge po vpisu v 2. letnik. Pred zagovorom magistrske naloge mora imeti študent opravljene študijske obveznosti iz vseh obveznih in izbirnih predmetov študijskega programa (skupaj 90 KT).

Predmetnikna vrh

Študijski program obsega 13 predmetov, seminar, študijsko prakso ter pripravo in zagovor magistrskega dela. Predmeti se delijo na obvezne predmete (7 predmetov), modularne izbirne (3 predmeti) in izbirne (3 predmeti). Program vključuje dva modula: Morje in Kopno.

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa ter obvezni in izbirni predmeti.

Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.
 

Letnik	Študijske obveznosti študenta	Število	Število kreditnih točk (KT)
			KT	KT/letnik
1.	Obvezni predmet	4	24	60
	Modularni izbirni predmet	2	12
	Izbirni predmet	2	12
	Seminar	1	6
	Študijska praksa	1	6
2.	Obvezni predmet	3	18	60
	Modularni izbirni predmet	1	6
	Izbirni predmet	1	6
	Magistrsko delo	1	30

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SE	SV	LV	TV	Skupaj
1.	Sodobni pristopi k varstveni biologiji	6	30	15	15	-	-	60
2.	Družbeni vidiki v varstveni biologiji	6	30	-	10	10	10	60
3.	Ekologija morja	6	30	-	10	10	10	60
4.	Ekologija kopenskih ekosistemov	6	30	-	10	10	10	60
5.	Seminar	6	-	30	-	-	-	30
6.	Študijska praksa	6
7.	Modularni izbirni predmet 1	6
8.	Modularni izbirni predmet 2	6
9.	Izbirni predmet 1	6
10.	Izbirni predmet 2	6

Legenda:
P = predavanja, SE = seminarji , SV = seminarjiske vaje, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SE	SV	LV	TV	Skupaj
1.	Varstvo kopenskih ekosistemov	6	30	-	15	15	-	60
2.	Varstvena biologija morja	6	30	-	10	10	10	60
3.	Populacijska biologija	6	30	-	30	-	-	60
4.	Modularni izbirni predmet 3	6
5.	Izbirni predmet 3	6
6.	Magistrsko delo	30

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SE	SV	LV	TV	Skupaj
1.	Ekologija mediteranskih gozdnih ekosistemov	6	25	-	10	-	10	45
2.	Vegetacija in rastlinska ekologija	6	25	-	-	10	10	45
3.	Izbrana poglavja iz zoologije kopenskih živali	6	30	-	-	15	15	60
4.	Ornitologija	3	15	-	-	10	5	30
5.	Paleoekologija	3	15	-	15	-	-	30
6.	Biologija in ekologija opraševanja	6	30	-	-	15	15	60
7.	Entomologija	3	15	-	-	10	5	30
8.	Herpetologija	3	15	-	-	5	10	30

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SE	SV	LV	TV	Skupaj
1.	Izbrana poglavja iz zoologije morskih živali	6	30	-	-	15	15	60
2.	Morska botanika	6	30	-	-	15	15	60
3.	Biotska globalizacija v oceanih	3	20	-	-	10	-	30
4.	Morska ekotoksikologija	3	15	-	-	15	-	30
5.	Varstvena ekologija morskih sesalcev	3	15	-	5	-	10	30
6.	Ekofiziologija morskih živali	6	20	10	-	15	-	45

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SE	SV	LV	TV	Skupaj
1.	Obnovitvena ekologija	6	25	5	-	-	30	60
2.	Terenski praktikum	3	-	-	-	-	45	45
3.	Biologija in varstvo velikih vretenčarjev	6	30	-	10	10	10	60
4.	Zdravje prostoživečih divjih živali	6	30	-	-	-	15	45
5.	Laboratorijski praktikum	3	-	-	-	30	-	30
6.	Multivariatna statistika v ekologiji in varstvu narave	6	30	-	15	-	-	45

Izbirnost in modulina vrh

Izbirni predmeti se delijo na modularne izbirne (3 predmeti) in izbirne (3 predmeti).

MODULARNI IZBIRNI predmeti so predmeti stroke. V 1. letniku študent izbere dva, v 2. letniku pa en modularen izbirni predmet. Nabor modularnih izbinih predmetov (po posameznem modulu) je predstavljen v razdelku Predmetnik (tabeli 4 in 5).

SKUPNI IZBIRNI predmeti so predmeti stroke, ki pokrivajo vsebine obeh modulov. V 1. letniku izbere študent dva, v 2. letniku pa en izbirni predmet. Študent lahko kot izbirni predmet izbere predmet iz nabora izbirnih predmetov (tabela 6), modularnih izbirnih (tabeli 4 in 5) ali zunanjih izbirnih predmetov. V okviru zunanjih izbirnih predmetov lahko študent izbere predmete kateregakoli visokošolskega zavoda v Sloveniji ali tujini. Z zunanjim izbirnim predmetom študent praviloma nadgrajuje znanje s področja varstva narave in okolja oziroma poglablja znanja in študijske vsebine iz tematike, ki jo bo podrobneje obdelal v okviru magistrskega dela. Nabor izbirnih in modularnih izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik.

V poglavju Predmetnik (tabele 4 - 6) so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Izbirne predmete študent izbira v sodelovanju s koordinatorico programa (v 1. letniku, do izbire mentorja) oziroma z mentorjem (v 2. letniku).

Moduli študijskega programa

Študijski program vključuje dva modula: Morje in Kopno.

Glede na modul študenti izberejo skupaj tri modularne izbirne predmete, in sicer dva v 1. letniku, enega pa v 2. letniku. Študent izbere modul ob vpisu.

Študijska praksana vrh

Študent mora v 1. letniku opraviti obvezno študijsko prakso, ki je ovrednotena s 6 ECTS in traja 3 tedne (ali polnih 15 dni).

Namen študijske prakse je prenos teoretičnega znanja v prakso, ki jo bodo študenti opravljali v različnih podjetjih ali javnih službah. Vsakemu študentu bo na izbrani instituciji, kjer bo opravljal prakso, dodeljen mentor, ki bo zadolžen za nadzor in usmerjanje njegovega dela. Poleg tega delo študenta spremlja tudi koordinator prakse.

Študenti se sami dogovorijo z ustanovo o možnostih za opravljanje prakse. Seznam organizacij, ki so že sprejele študenta na prakso, je dostopen tukaj.

Pred pričetkom opravljanja prakse se študent seznani z vsemi postopki, ki so natančno opredeljeni v NAVODILIH ZA ŠTUDENTE ZA OPRAVLJANJE PRAKSE.

Vsi postopki potekajo prek ŠIS-a, ravno tako so vsi obrazci dostopni v ŠIS-u. V nadaljevanju so povzeti ključni koraki v postopku:

• študent odda prijavo za prakso, obvezna priloga je podpisana Izjava delovne organizacije o sprejemu študenta na prakso;
• koordinator prakse odloči o prijavi študenta;
• ko je prijava potrjena, študent v ŠIS-u natisne 3 izvode dogovora in jih posreduje v Referat, ostale obrazce si shrani, saj jih bo potreboval v času opravljanja prakse;
• ko je prijava potrjena in podpisan tripartitni dogovor o opravljanju prakse, lahko študent prične z opravljanjem prakse; 
• po zaključeni praksi odda študent poročilo; obvezne priloge k poročilu so navedene v Navodilih v prejšnjem odstavku;
• koordinator prakse odloči o poročilu študenta;
• ko je poročilo potrjeno, je študent povabljen k izpolnitvi ankete o praksi.

V kolikor študent potrebuje tripartitni sporazum v angleškem jeziku (zaradi opravljanja prakse v tujini), mora o tem obvestiti referat takoj, ko je obveščen, da je njegova prijava prakse odobrena s strani koordinatorja prakse.

Terenske vajena vrh

V okviru posameznih predmetov študijskega programa se del predmeta izvaja tudi na terenu (terenske vaje).

Terenske vaje se izvajajo kot dopolnitev študijskega procesa, za študente je prisotnost na njih obvezna. Na terenskih vajah pridobijo študentje praktična znanja, ki predstavljajo nadgradnjo teoretičnih vsebin, s katerimi se študentje seznanijo na predavanjih. Terenske vaje so lahko eno- ali večdnevne. Zlasti v višjih letnikih so pri nekaterih predmetih predvidene dvo- in tridnevne terenske vaje, ki potekajo v Sloveniji ali tujini (na primer v Istri, na Cresu in Lošinju, na Velebitu). Na terenskih vajah študentje ob pomoči profesorjev in asistentov ter lokalnih vodičev spoznavajo lokalne posebnosti in tuje raziskovalne inštitucije ter izvajajo praktične naloge v naravnem okolju. Hkrati ne gre pozabiti, da predstavljajo terenske vaje eno najbolj prijetnih in priljubljenih obveznosti študija, saj študentom in učiteljem omogočajo tudi neformalno druženje in spoznavanje novih krajev.

Študentom programov, kjer se terenske vaje izvajajo priporočamo cepljenje proti klopnemu meningitisu zaradi izpostavljenosti možnosti okužbe na terenskih vajah. Cepljenje je organizirano v sklopu rednih zdravniških pregledov v Zdravstvenemu domu Koper in bo za študente brezplačno.

Na podlagi Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (UL RS, št. 40/94, 45/98) in v skladu s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi na Primorskem članica Univerze na Primorskem stroške, povezane z izvajanjem študijskega programa na terenu in z organizacijo strokovnih ekskurzij, zaračuna študentom po dejanskih stroških na udeleženca.

Vodstvo UP FAMNIT se na podlagi analize stroškov terenskih vaj in ocene finančnih zmožnosti fakultete v konkretnem študijskem letu odloči, v kolikšnem delu bo lahko sofinancirala stroške (v zadnjih letih med 50% in 80% stroškov) terenskih vaj za posamezno študijsko leto.

Fakulteta bo tudi v bodoče, v kolikor bodo za to zagotovljena finančna sredstva, delno sofinancirala stroške terenski vaj kot v preteklih študijskih letih.

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

Diplomanti študijskega programa bodo:

• usposobljeni za pripravo strategij in kreativnega reševanja problemov, ki se pojavljajo v naravi;
• razvili kritičen odnos do človekovega poseganja v naravo, kar jim bo omogočilo, da se bodo kot oblikovalci strategij okoljskih problemov lotevali s čutom odgovornosti do izvajanja posegov v naravi;
• seznanjeni s strokovno terminologijo področja;
• obvladali uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije;
• sposobni konstruktivnega sodelovanja z drugimi strokovnimi profili (timsko delo);
• sposobni uporabljati tuji strokovni jezik.

Predmetnospecifične kompetence diplomantov

• usposobljenost za reševanje znanstvenih problemov s področja varstva narave in okolja ter biotske pestrosti;
• usposobljenost za prepoznavanje kakovosti oziroma “vitalnosti” različnih naravnih sistemov ter njihove prožnosti;
• zmožnost oceniti pomen in vlogo različnih vrst v ekosistemih, značilnih za mediteranski prostor;
• zmožnost oceniti pomen različnih vrst in ekosistemov za Slovenijo in širše;
• zmožnost oceniti meje tolerance organizmov in ekosistemov do škodljivih človekovih vplivov;
• zmožnost predvidevati posledice različnih vplivov na ekosisteme, na podlagi vpogleda v zgradbo in procese v ekosistemih;
• usposobljenost za oblikovanje predlogov za načine spremljanja stanja vrst in ekosistemov;
• usposobljenost za pripravljanje strategij ohranjanja in zaščite vrst in ekosistemov, ter izboljšanja stanja v primerih degradacije;
• usposobljenost za odločanje o problemih, ki se nanašajo na naravo in okolje;
• usposobljenost za oblikovanje strategij za upravljanje z naravnimi sistemi.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

Diplomanti bodo dobili poglobljeno znanje tako temeljnih prvin stroke kot tudi metodoloških pristopov in usmeritev. Pridobili bodo splošno strokovno izobrazbo. Ta bo omogočala bodisi nadaljevanje študija, pri čemer bo mogoča specializacija v smeri preučevanja različnih predmetno-specifičnih področij varstva narave, bodisi bo omogočala takojšnjo strokovno zaposlitev diplomantov. Študij na UP FAMNIT sicer diplomantu omogoča takšno izbiro študijskih vsebin, da si pridobi zelo široko znanje. Študent lahko prikroji študij svojim zanimanjem in potrebam bodočih delodajalcev. V tem pogledu ima diplomant tega programa odlične možnosti za delo v vseh tistih okoljih, kjer sta potrebna široka razgledanost in poznavanje varstva narave, tako na lokalni kot tudi mednarodni ravni.

Diplomanti bodo zaposljivi povsod, kjer so nujna znanja in metode s področja varovanja narave in okolja ter ohranjanja visoke biotske pestrosti, zlasti pa:

• v raziskovalnih laboratorijih, kot raziskovalci,
• v upravnih ustanovah, kot strokovni sodelavci (ministrstva, inšpekcijske službe, različni zavodi, občinske uprave),
• v različnih parkih, kot naravovarstveni nadzorniki,
• v muzejih, kot strokovni sodelavci,
• v živalskih in botaničnih vrtovih, kot strokovni sodelavci,
• v nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacijah,
• v privatnih podjetjih (drevesnice, družinske kmetije, vrtnarije),
• na univerzah, kot visokošolski sodelavci.

Študijski program bo pomembno dopolnjeval specialistične okoljske študije, ki jih ponuja več članic Univerze v Ljubljani in drugih slovenskih univerz.

Diplomanti bodo lahko svojo študijsko pot nadaljevali na doktorskem študiju s področja varstva narave in drugih sorodnih študijskih programih, saj jim bo fleksibilnost študijskih poti znotraj UP FAMNIT zagotavljala ustrezno interdisciplinarno znanje.