Računalništvo in informatika
natisni
Prof. dr. Nicholas Negroponte, ustanovitelj in častni predstojnik slovitega laboratorija Media Lab na Massachusetts Institute of Technology's (MIT)
Temeljni podatki o programu
Ime programa: Računalništvo in informatika
Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir/diplomirana inženirka računalništva in informatike (UN)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (KT): 180 KT
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik, angleški jezik
Kraj izvajanja študija: Koper
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)
Koordinator programana vrh
izr. prof. dr. Branko Kavšek
izr. prof. dr. Matjaž Kljun, namestnik koordinatorja
splošni e-naslov: racunalnistvo@famnit.upr.si
Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.
Splošno o programuna vrh
Računalništvo je ena najhitreje rastočih vej gospodarstva. Tudi v Sloveniji smo v zadnjih nekaj letih priča razvoju nekaterih računalniških podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme, ki se trži bodisi samostojno ali pa je izdelana po naročilu za tuja računalniška ali proizvodna podjetja.
Hkrati v večini računalniških podjetij in informacijskih sektorjih v regiji že vrsto let primanjkuje kakovostnih diplomantov s področja računalništva in informatike. Prav zato so podjetja iz regije, predvsem računalniški oddelki večjih podjetij ter manjša računalniška podjetja, izrazila veliko potrebo po še bolj računalniško ter informacijsko usmerjenih kadrih. Na osnovi omenjenih potreb in priporočil podjetij je fakulteta razvila študijski program Računalništvo in informatika, ki je zapolnil vrzeli na tem področju v regiji in tudi širše.
Za uspešen razvoj računalniške tehnologije, ki bo lahko ponudila ne samo znanje za uporabo obstoječih visokih tehnologij, ampak tudi razvoj programske opreme in novih tehnologij, je potrebna tudi trdna zavest o primerljivosti pridobljenega znanja z znanjem tujih izobraževalnih inštitucij ter ustrezno poznavanje osnovnih znanstvenih in tehnoloških tokov v okolici.
Cilji programana vrh
-
Pri študentih razviti pozitiven odnos do računalništva in informatike nasploh.
-
Omogočiti poglobljeno razumevanje računalništva in informatike.
-
Izobraziti študente, da bodo znali uporabljati moderna orodja in tehnike pri reševanju in predstavitvi problemov in konceptov.
-
Razviti občutek, da bodo znali v dani situaciji identificirati in uporabiti pravilna računalniška znanja in tehnike.
-
Razvijanje zmožnosti obvladovanja programskih jezikov, tehnik, razvojnih orodij in metodologij za razvoj sistemov.
-
Razviti sposobnost obvladovanja kompleksnih problemov.
-
Razvijanje zmožnosti razvoja kompleksnih IKT sistemov.
-
Razviti občutek za sodelovanje pri reševanju problemov.
-
Razviti pri njih pozitiven odnos do nadaljnjega pridobivanja IKT znanj pri reševanju različnih problemov.
-
Izobraziti in usposobiti študente, da bi pridobili zaupanje v uporabo pridobljenega strokovnega znanja.
Pogoji za vpisna vrh
V 1. letnik se lahko vpiše:
-
kdor je opravil splošno maturo;
-
kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature: matematika, računalništvo ali informatika; če je navedeni predmet že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli predmeta splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi;
-
kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.
V primeru OMEJITVE VPISA so kandidati za vpis v 1. letnik izbrani po naslednjih merilih:
a) kandidati s splošno maturo oz. z zaključnim izpitom bodo izbrani glede na:
-
splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu (50% točk),
-
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30% točk),
-
uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (20% točk).
b) kandidati s poklicno maturo bodo izbrani glede na:
-
splošni uspeh pri poklicni maturi (30% točk),
-
uspeh pri maturitetnem predmetu (20% točk),
-
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30% točk),
-
uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku srednje šole (20% točk).
Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh
Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.
Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.
V višji letnik univerzitetnega študijskega programa Računalništvo in informatika se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika,
-
študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Računalništvo in informatika in
-
so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).
Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.
Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Računalništvo in informatika.
V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.
Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh
Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika. Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu odloča Komisija za študijske zadeve UP FAMNIT.
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik.
Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.
Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo koordinatorja študijskega programa in na Referat za študente na UP FAMNIT.
Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.
Predmetnikna vrh
V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.
Študijski program obsega 29 predmetov in zaključni seminar, v okviru katerega študent pripravi in zagovarja zaključno projektno nalogo. Predmeti se delijo na obvezne (20 predmetov), notranje izbirne (5 predmetov) in zunanje izbirne (4 predmetov). Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).
Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.
| Letnik | Študijske obveznosti študenta | Število | Število kreditnih točk (KT) | |
|---|---|---|---|---|
| KT | KT/letnik | |||
| 1. | Obvezni predmeti | 10 | 60 | 60 |
| 2. | Obvezni predmeti | 7 | 42 | 60 |
| Notranji izbirni predmeti | 2 | 12 | ||
| Zunanji izbirni predmeti | 1 | 6 | ||
| 3. | Obvezni predmeti | 3 | 18 | 60 |
| Notranji izbirni predmeti | 3 | 18 | ||
| Zunanji izbirni predmeti | 3 | 18 | ||
| Seminar - zaključna projektna naloga | 1 | 6 | ||
Tabela 2: Predmetnik 1. letnika (RIN-14)
| Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| P | SV | SE | LV | Skupaj | |||
| 1. | Matematika I - Analiza I | 6 | 45 | 30 | - | - | 75 |
| 2. | Matematika II - Algebra I | 6 | 45 | 30 | - | - | 75 |
| 3. | TOR I - Diskretne strukture | 6 | 45 | 30 | - | - | 75 |
| 4. | TOR II - Teorija formalnih jezikov in izračunljivost | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 5. | Programiranje I | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 6. | Programiranje II - Koncepti programskih jezikov | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 7. | Sistemi I - Strojna oprema | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 8. | Sistemi II - Operacijski sistemi | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 9. | Računalniški praktikum I | 6 | - | - | - | 60 | 60 |
| 10. | Računalniški praktikum II | 6 | - | - | - | 60 | 60 |
Legenda:
P = predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS
| Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| P | SV | SE | LV | Skupaj | |||
| 1. | Matematika III - Algebra II | 6 | 45 | 30 | - | - | 75 |
| 2. | Matematika IV - Kombinatorika s teorijo grafov | 6 | 45 | 30 | - | - | 75 |
| 3. | Podatkovne strukture in algoritmi | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 4. | Programiranje III - Vzporedno programiranje | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 5. | Sistemi III - Informacijski sistemi | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 6. | Osnove podatkovnih baz | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 7. | Računalniška omrežja | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 8. | Notranji izbirni predmet I | 6 | |||||
| 9. | Notranji izbirni predmet II | 6 | |||||
| 10. | Zunanji izbirni predmet I - Angleški jezik | 6 | |||||
| Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| P | SV | SE | LV | Skupaj | |||
| 1. | TOR III - Teorija informacij | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 2. | Programsko inženirstvo | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 3. | Menedžment informacijskih tehnologij | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 4. | Notranji izbirni predmet III | 6 | |||||
| 5. | Notranji izbirni predmet IV | 6 | |||||
| 6. | Notranji izbirni predmet V | 6 | |||||
| 7. | Zunanji izbirni predmet II | 6 | |||||
| 8. | Zunanji izbirni predmet III | 6 | |||||
| 9. | Zunanji izbirni predmet IV | 6 | |||||
| 10. | Seminar - zaključna projektna naloga | 6 | - | - | 15 | - | 15 |
(V tabeli so predstavljeni izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu.)
| Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| P | SV | SE | LV | Skupaj | |||
| 1. | Osnove strojnega učenja in podatkovnega rudarjenja | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 2. | Geografski informacijski sistemi | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 3. | Jezikovne tehnologije | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 4. | Sistemi za podporo odločanju | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 5. | Oblikovanje večpredstavnostnih vsebin | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 6. | Dopolnjena resničnost | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 7. | Interakcija človek-računalnik | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
| 8. | Adaptivni interaktivni sistemi | 6 | 45 | - | - | 30 | 75 |
Kot notranje izbirni predmet lahko študent izbere tudi predmet Podatkovno programiranje (matičen v študijskem programu Bioinformatika).
Veščinski modulina vrh
Med notranje izbirne predmete sodijo tudi veščinski moduli, ki so ovrednoteni s 6 KT. Veščinske module sestavljajo tematski veščinski sklopi, ki so ovrednoteni z 2 oz. s 4 KT (tabela 6). Tematski veščinski sklopi so prosto izbirni – študent opravi veščinski modul, ko zbere 6 KT iz izbranih tematskih veščinskih sklopov.
Veščinski moduli prispevajo k povečanju uporabnosti znanj in veščin študentov, hkrati pa bodo opravljeni veščinski moduli študentom omogočali, da z usvojenimi znanji pristopijo k določenim izpitom za pridobitev certifikatov.
(V tabeli so predstavljeni le tematski veščinski sklopi, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu.)
| Št. | Predmeti | KT | Oblike izvedbe kontaktnih ur | ||
|---|---|---|---|---|---|
| SV | LV | Skupaj | |||
| 1. | Namestitev in vzdrževanje SQL strežnika | 4 | 30 | 30 | 60 |
| 2. | Načrtovanje in optimizacija delovanja SQL strežnika | 2 | 15 | 15 | 30 |
Izbirnostna vrh
Število izbirnih predmetov v posameznem letniku je predstavljeno v poglavju Predmetnik (tabela 1a in 1b). Izbirni predmeti se delijo na notranje in zunanje izbirne predmete. Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).
V poglavju Predmetnik (tabela 5 in 6) so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.
Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).
Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorja študijskega programa.
NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; nabor notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelkih Predmetnik in Veščinski moduli (tabeli 5 in 6). Pri izbiri notranjih izbirnih predmetov študenti niso omejeni le na predmete iz tabel 5 in 6, temveč se za notranje izbirne predmete štejejo vsi predmeti stroke iz področij računalništva in informatike ter matematike.
ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. Zunanji izbirni predmeti omogočajo študentu razširitev znanja na izbranih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih področjih in/ali omogočajo poglobljen študij stroke. Zunanje izbirne predmete izbira študent v 2. in 3. letniku, in sicer:
-
prvi zunanji izbirni predmet v 2. letniku je angleški jezik. Študent lahko predmet nadomesti s katerimkoli predmetom s področja računalništva ali matematike, ki se izvaja v angleškem jeziku;
-
preostale zunanje izbirne predmete lahko študent izbere iz študijskih programov matematike, finančne matematike, bioinformatike, računalništva, informatike in naravoslovja;
-
glede na specifičen interes študenta, praviloma v povezavi z zaključno projektno nalogo (3. letnik), lahko študent zunanje izbirne predmete izbira tudi v okviru študijskih programov z drugih študijskih področij.
Študijska praksana vrh
Študijska praksa – praktično usposabljanje ni obvezna sestavina študijskega programa. Izvaja se v obliki neobveznega praktičnega usposabljanja v partnerskih podjetjih. Študenti se odločajo za opravljanje praktičnega usposabljanja v izbranih podjetjih prostovoljno.
Podjetja pripravijo program usposabljanja v sodelovanju s predavatelji in strokovnimi sodelavci fakultete. Fakulteta po predhodnih pogovorih in uskladitvah smernic praktičnega usposabljanja izbere najprimernejša podjetja iz gospodarstva (lokalnega in širše slovenskega).
V času neobvezne študijske prakse študentje v sodelovanju z gospodarstvom in fakulteto načeloma oblikujejo temo svoje zaključne projektne naloge ter jo lahko tudi izdelajo.
Kompetence diplomantovna vrh
Splošne kompetence diplomantov
-
Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v računalniški stroki.
-
Kritična presoja dogajanja na področju računalništva in informatike.
-
Razvoj komunikacijskih spretnosti.
-
Sposobnost sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih.
-
Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z že obstoječim znanjem.
-
Sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst računalniške stroke.
-
Avtonomnost pri strokovnem delu.
-
Zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih in računalniških simbolov in zapisov.
-
Zmožnost razlage svojega razumevanja računalniških konceptov in principov.
-
Reševati probleme z uporabo modernih tehnologij.
-
Razviti sposobnost sistematičnega analiziranja danega problema.
-
Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem.
-
Biti sposobni iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke.
-
Samozavestno se soočiti z danim računalniškim problemom ter poiskati njegovo rešitev.
-
Usposobljenost za nadgradnje problema na nadprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.
Predmetnospecifične kompetence diplomantov
-
Zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih in računalniških simbolov in zapisov.
-
Zmožnost razlage svojega razumevanja računalniških konceptov in principov.
-
Reševati probleme z uporabo modernih tehnologij.
-
Razviti sposobnost sistematičnega analiziranja danega problema.
-
Uporabljati algoritmični pristop: za reševanje danega problema razviti algoritem.
-
Biti sposobni iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke.
-
Samozavestno se soočiti z danim računalniškim problemom ter poiskati njegovo rešitev.
-
Sposobnost nadgradnje problema na nadprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev
Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh
Med študijem študent pridobi ustrezna znanja za delo in zaposlitev na pedagoškem in raziskovalnem področju, na primer v sistemski administraciji (računalniška in ostala podjetja ter ustanove), v programiranju (računalniška podjetja), v snovanju informacijskih sistemov in izobraževanju. Poleg osnovnih znanj računalništva in informatike ter osnovnih matematičnih znanj študent usvoji široko paleto predmetov in splošnih znanj, ki mu omogočijo vpogled na druga študijska področja in s tem več možnosti za zaposlovanje.
