Živeti na Kraškem robu / Living on the Karst Edge
natisniPredstavitev projektana vrh
Naslov: Živeti na Kraškem robu
Akronim: LIKE
Oznaka projekta: SLO-HR225
Koordinator (vodilni partner): Istarska županija, Hrvaška
Partnerske institucije:
- Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
- Udruga BIOM
- Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS)
- UP FAMNIT
- Prirodoslovni muzej Rijeka (PMR)
- Javna ustanova Natura Histrica (JU NH)
- Mestna občina Koper – Comune città di Capodistria (MOK)
- Javna ustanova "Park prirode Učka"
- Hrvatska agencija za okoliš i prirodu
- Podeželska kmetijsko - turistična zadruga Bržanija, zadruga za razvoj podeželja, z.o.o., socialno podjetje
Vodja projekta na UP FAMNIT: dr. Peter Glasnović
Financer projekta: Program sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Hrvaška za obdobje 2014-2020
Spletna stran: https://keep.eu/projects/18014/
Raziskovalno področje (ARRS): 1.03.02 Naravoslovje / Biologija / Botanika
Trajanje projekta: 1.9.2017 - 28.2.2020
Projekt LIKE obravnava čezmejno slovensko-hrvaško območje kraškega roba, na katerem se kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino slovenske Istre. Najbolj prepoznaven element so njegove strme apnenčaste stene, ki se prepletajo s planotami kraškega ravnika in flišnimi podolji – valami. Dolgotrajen preplet človeškega delovanja in izrednih naravnih danosti je na tem območju ustvaril izredne naravne, kulturne in estetske vrednote. Za njihovo dolgoročno varstvo je ohranjanje tega odnosa med človekom in naravo nujno.
Območje strmih sten, apnenčastih pobočij in travnikov na prehodu med Istro in Krasom je zelo priljubljeno predvsem med plezalci, pohodniki, kolesarji in jadralnimi padalci. Visoka privlačnost prostora v rekreativne namene in bližina gosto naseljenega tržaško-koprskega ter opatijskega območja posledično botrujeta vse večjemu pritisku na naravo in ljudi. Pomanjkanje ustrezne infrastrukture, ki bi omogočala usmerjanje obiskovalcev in blažila negativne vplive množičnega obiskovanja, povzroča namreč nezadovoljstvo med stalnimi prebivalci vznožja sten, hkrati pa tovrsten način obiskovanja negativno vpliva na številne ogrožene vrste in habitatne tipe, zaradi katerih je bilo na obeh straneh meje določeno območje Natura 2000.
Namen projekta je zmanjšanje pritiskov intenzivnih rekreativnih dejavnosti na izredno biotsko pestrost preko vzpostavitve mehanizmov trajnostnega čezmejnega upravljanja območja kraškega roba. Plezalci in drugi rekreativci so sicer ljubitelji narave, zato bomo v okviru projekta podprli njihove dejavnosti, vendar je le-te nujno potrebno tudi uskladiti z ukrepi varstva.
Projekt zato predvideva ukrepe za zmanjšanje pritiskov na biotsko pestrost in ustvarjanje predpogojev za formalno varstvo, od česar bodo imeli korist tako lokalno prebivalstvo kot obiskovalci območja. Priprava programa monitoringov najznačilnejših habitatov in vrst na obeh straneh meje bo tako pripomogla k izboljšanju obstoječih in razvoju skupnih načrtov upravljanja tega območja.
Partnerji bodo skupaj pristopili k reševanju omenjenih pritiskov na naravo. Problematika opuščanja tradicionalne rabe prostora je bila doslej tema številnih projektov, vendar je bila vloga rekreativcev pri problematiki ohranja vrst in habitatnih tipov zapostavljena.
Plezalci in ostali rekreativci so ljubitelji narave, zato jih želimo vključiti v varstvo in sicer tako, da jih bomo vključili v nabiranje vzorcev, spremljanje stanja (monitoringu) in odstranjevanje invazivnih vrst, predvsem pa v soustvarjanje priložnosti za boljše življenje na kraškem robu. Sistem skupnega upravljanja in monitoringa območij Natura 2000 bomo tako nadgradili z vse popularnejšim pristopom znanosti državljanov (Citizen science), kar bo z uporabo drona in vzpostavitvijo mrež prostovoljcev za izvajanje monitoringa vrst in habitatov ena od inovacij projekta.
Project presentationna vrh
Title: Living on the Karst Edge
Project acronym: LIKE
Project code: SLO-HR225
Leading institution: Region of Istria, Croatia
Partner institutions:
- The Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation
- NGO BIOM
- Bird watching and bird study society of Slovenia
- UP FAMNIT
- Natural history museum Rijeka
- Public Institution Natura Histrica
- Municipality of Koper
- Učka Nature Park Public Institution
- Croatian Agency for the environment and nature
- Rural agro-tourist cooperative Bržanija, cooperative for rural development, z.o.o., social enterprise
Principal investigator at UP FAMNIT: dr. Peter Glasnović
Funding organization: Cooperation Programme INTERREG V-A Slovenia – Croatia
Web page: https://keep.eu/projects/18014/
Research field (SRA): 1.03.02 Natural sciences / Biology / Botany
Duration: 1.9.2017 - 28.2.2020
Description:
The LIKE project focuses on the cross-border karst edge area between Slovenia and Croatia as a series of steep cliffs and limestone slopes where long-term interaction between man and nature has produced peculiar biological, cultural and aesthetic values. This area of rich natural resources is under the increasing pressure of visitors and other human activities due to its close proximity to densely populated Koper, Trieste and Opatija.
The joint challenge is to establish preconditions for formal protection, to improve existing and develop joint management plans, develop monitoring programs for the most important habitats and species present on both sides of the border. The overall objective is to establish an effective management and monitoring mechanism of the Natura2000 area in order to reduce the pressures on biodiversity.
Climbing is very popular in Slovenia and has started to take on mass proportions in Croatia which results in harming protected areas. Current mechanisms are not sufficient to regulate the conflict between locals, climbers and nature conservationists. Climbers and other recreational enthusiasts are nature lovers and the project will encourage their activities, but harmonize them with measures of protection.
The project will result in cross-border mechanisms for sustainable management of the karst edge area, reducing pressures on biodiversity and ensuring the prerequisites for the establishment of formal protection. Results will mainly benefit the local population, but also all visitors to the area. In order to tackle these challenges, partners will follow an approach primarily focused on threats incurred by recreation.
Many projects already dealt with problems caused by abandoning the traditional use of space, but sports recreation was not considered in studying the preservation of species and habitat types. The system of joint Natura2000 area management and monitoring will be upgraded by citizens science, which along with the use of drones and creating a volunteer network is one of the planned innovations.