Od nevarnega odpadka do živih tal – mikrobne združbe in interakcija tla-rastlina v s težkimi kovinami onesnaženih tleh pred in po remediaciji

 

J4-7052

 

doc. dr. Irena Maček

 

 

Gozdarski inštitut Slovenije, UP FAMNIT

 

Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS)

 

temeljni projekt

 

4.03.01 - Biotehnika / Rastlinska produkcija in predelava / Kmetijske rastline

 

1.1.2016 - 31.12.2018

 

Tla so dragocen in omejen vir, ki je pogosto onesnažen s polutanti, vključno s potencialno toksličnimi (težkimi) kovinami. Tvorba novih tal je počasen proces, saj nekaj cm rodovitnih tal nastaja tisočletja. Zaradi vse večje potrebe človeštva po hrani in naraščanja degradacije tal se z namenom pridelave hrane povečuje tudi uporaba onesnaženih tal, kot so zapuščena območja rudnikov in urbana območja. Pri slednjih so posebno problematične toksične kovine, saj so nerazgradljive in se zato v okolju akumulirajo. Za namen čiščenja tal je bilo razvitih več postopkov njihove remediacije. Ena od možnosti je tudi metoda pranja tal z razstopinami ligandov, kot je kot je etilendiamintetraacetat (EDTA). S postopkom lahko uspešno odstranmo razpoložljive oblike Pb, Zn in Cd, in s tem zmanjšamo njihove negativne učinke na ljudi in okolje. Slaba stran postopka remediacije je, da ta negativno vpliva na biološko aktivnost in mikrobne združbe v tleh, ki so pomembne za rodovitnost tal, kroženje hranil in druge ekosistemske storitve tal. V projektu bomo spremljali revitalizacijo tal ter sukcesijo in funkcijo mikrobnih združb pred in po remediaciji. Prav tako bomo spremljali odziv rastlin na rast v tleh po remediaciji. Rezultat projekta bo tudi razvoj za posamezen tip tal specifičnih mikrobnih inokulumov s poznano sestavo mikrobnih združb, katerih namen bo učinkovitejša revitalizacija večjih količin remediiranih tal. Integracija znanj o ekologiji mikrobnih združb v vede o okolju in remediacijo tal je nujno potrebna za boljše razumevanje preživetja in delovanja mikrobnih združb v teh tleh, možnosti njihove inokulacije, pomena adaptacije na novo okolje, spremljanja diverzitete tal in njene povezave z rastlinsko produkcijo. Bolj temeljna vprašanja o odzivanju mikrobnih združb na dolgoročne spremembe v okolju, ki jih v projektu prav tako naslavljamo, pa so pomembna tema tudi za raziskovanje vpliva številnih okoljskih dejavnikov, ki na ekosisteme delujejo dolgoročno. Slednje, poleg onesnaževanja tal, predstavljajo tudi klimatske spremembe, vnos hranil v ekosisteme, spremembe rabe tal in drugi. Prav raziskave dolgoročnih motenj v okolju v povezavi z ekologijo mikrobnih združb so zelo pomembne tudi z vidika pridelave zdrave hrane v prihodnosti, vendar so tudi drugje v svetu še vedno relativno redke.

 

Oddelek za biodiverziteto