Razširjenost, ekologija in genetska struktura cvetnic na kraških poljih Dinaridov: Chouardia litardierei (Liliaceae), Trifolium

 

doc. dr. Boštjan Surina

 

UP FAMNIT

 

 

Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS)

 

Znanstveno-raziskovalno sodelovanje med RS in BIH

 

41.03.02 – Biologija/Botanika

 

1.1.2014 - 31.12.2015

 

Območje zahodnega Balkanskega polotoka je bilo večkrat prepoznano kot ena od vročih točk evropske biotske pestrosti. Raznolikost rastlinskih taksonov je tukaj večja kot v drugih, primerljivih območjih Evrope. Čeprav je bilo dolgo časa zapostavljeno pa zadnja desetletja raziskovanje balkanske flore vzbuja zanimanje številnih regionalnih in evropskih botanikov. Raziskave se osredotočajo predvsem na molekularno sistematiko, filogenijo in filogeografijo nekaterih značilnih balkanskih rodov, npr. Edraianthus (Stefanović et al. 2008, Surina et al. 2009, Lakušić et al. 2009, Surina et al. 2011, Rakić et al. 2012), Heliosperma (Frajman and Oxelman 2007, Niketić and Stevanović 2007), Sesleria (Di Pietro et al. 2005, Brullo and Giusso del Galdo 2006, Di Pietro 2007, Di Pietro 2011, Kuzmanović et al. 2013) ali kompleksov vrst, kot sta Campanula pyramidalis (Lakušić et al. 2013) ali Cardamine maritima (Kučera et al. 2010). Večina raziskav se osredotoča na taksone višje ležečih - montanskih in alpinskih območji, kjer uspeva tudi večina endemitov, medtem ko je nižinska flora v veliki meri zanemarjena v takšnih raziskavah. Vzdolž Dinaridov so kraška polja dobro poznan geomorfološki in ekološki pojav z visoko biotsko vrednostjo. Predstavljajo zatočišča mnogim ogroženim habitatom ter živalskim in rastlinskim vrstam, ki zaradi melioracij in divje urbanizacije, postajajo čedalje bolj ogrožena. Med cvetnicami so nekatere vrste (npr. Chouardia litardierei, Trifolium velebiticum in Edraianthus dalmaticus) endemične za Dinaride in omejene na ta značilna okolja (Wettstein 1887, Janchen 1910, Ritter-Studnička 1953a, Ritter-Studnička 1953b, Ritter-Studnička 1954, Gaži-Baskova 1962, Otašević and Grbelja 1971, Ritter-Studnička 1972, Lakušić 1974, Ritter-Studnička 1974, Petkovšek and Seliškar 1977, Petkovšek and Seliškar 1978, Šilić 1991, Šilić and Šolić 2002, Seliškar 2004, Bubanja et al. 2007, Ruščić et al. 2012, Topić and Ilijanić 2012). Izjemno redke so raziskave ekologije, razširjenosti, taksonomije in predvsem genetske strukturiranosti ter vzorcev teh taksonov. Ker gre za razmeroma ozko razširjene endemite in evropsko pomembne vrste ogroženih habitatov (Chouardia litardierei je vključena v Dodatka II in III Habitatne direktive), bo boljše poznavanje omogočilo natančno določitev njihovega varstvenega statusa in pripravo ustreznih varstvenih smernic.
Cilji naše raziskave so: (1) okrepiti temeljno znanje o razširjenosti ciljnih vrst z uporabo prostorskih modelov in terensko validacijo, (2) proučiti ekološke značilnosti njihovih habitatov, (3) izvesti taksonomsko revizijo ozko sorodnih taksonov na podlagi molekularnih in morfoloških informacij ter (4) prepoznati neposredne grožnje populacijam in njihovim habitatom, z namenom določitve varstvenega statusa in vzpostavitve učinkovitih smernic za njihovo varstvo ter upravljanje.

 

Oddelek za biodiverziteto