Biopsihologija

Temeljni podatki o programu

Ime programa: Biopsihologija
Vrsta programa: magistrski, 2. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: magister biopsihologije / magistrica biopsihologije
Trajanje študija: 2 leti
Število kreditnih točk (ECTS): 120 ECTS
Način študija: redni
Kraj izvajanja študija: Koper, Izola (delno)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinator programana vrh

doc. dr. Vesna Jug

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Magistrski študijski program Biopsihologija predstavlja nadgradnjo prvostopenjskega študijskega programa Biopsihologija, ki ga UP FAMNIT izvaja od študijskega leta 2010/2011. Biopsihologija je smer psihologije, ki se ukvarja s preučevanjem prepletanja bioloških in psiholoških dejavnikov pri razumevanju človeka. Je interdisciplinarno področje, ki povezuje različne znanstvene in aplikativne vede z namenom celostnega razumevanja človekove duševnosti. 

Študijski program vključuje teoretične in aplikativne psihološke vsebine, namenjene razumevanju posameznika, skupin in družbe, metodologijo psihološkega raziskovanja ter študenta poglobljeno opremi tudi z naravoslovnimi vsebinami. Poudarek na kognitivno nevroloških vsebinah je posebej pomemben za vse tiste, ki bodo iskali zaposlitev na področju zdravstva. Sposobnost razumeti delovanje možganov, živčevja, farmakologije in poznavanje najmodernejših diagnostičnih postopkov bo diplomantom omogočilo poglobljeno razumevanje psiholoških in družbenih  pojavov.

Študijski program vključuje tudi temeljne vsebine na področju zdravstvene in klinične psihologije in je usmerjen v pridobivanje praktičnih veščin na širšem področju duševnega zdravja. Diplomanti bodo lahko sodelovali v promociji zdravega in produktivnega načina življenja in dela, na področju preventive duševnih bolezni sodobnega časa ter krepitve duševnega in telesnega zdravja, prav tako pa bodo pridobili znanja, ki jim bodo omogočala vključevanje v raziskovalno delo in prenos spoznanj v psihološko prakso.

Cilji programana vrh

Cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake biopsihologe, ki bodo s pridobljenim znanjem, veščinami in kompetencami lahko samostojno opravljali delo na področjih, ki zahtevajo poznavanje kompleksne determiniranosti individualnega in skupinskega vedenja ter sposobno aplikacije teh spoznanj v reševanje sodobnih problemov v družbi.

Temeljni cilji študijskega programa so:

• Pridobiti poglobljena znanja in veščine na področju psiholoških, nevroloških in zdravstvenih vsebin.     
• Pridobiti praktična znanja s področja psihološkega svetovanja in psihološke pomoči. Program druge stopnje biopsihologije v obveznih vsebinah namreč vsebuje številne predmete, ki so na tem področju temeljni – Zdravstvena psihologija, Klinična psihologija, Klinično-psihološki intervju, Psihoterapija in psihoterapevtski pristopi in Psihološko svetovanje. Od izbirnih predmetov pa bi pri tem omenili še predmete Vedenjsko-kognitivna psihoterapija in Javnozdravstvene intervencije: izbrana poglavja.
• Pridobiti znanja, veščine in kompetence, ki bodo diplomantom omogočale sodelovanje pri interdisciplinarnem načrtovanju rehabilitacije različnih rizičnih skupin.
• Opremiti strokovnjake z izsledki dognanj na novih razvijajočih se področjih nevropsihologije in vedenjske genetike, ki bodo svoja znanja lahko nadalje razvijali v širšem evropskem in svetovnem raziskovalnem prostoru ter se tako neposredno vključevali v sodobne multi- in inter-disciplinarne izzive razlag in napovedovanja vedenja posameznikov in skupin. Prav ta cilj zagotavlja primerjalno prednost študijskega programa ter ponuja privlačnost za študente psihologije, zdravstva in povezanih strok. 
• Razvoj temeljnih znanj, veščin in kompetenc, ki diplomantom omogočajo vseživljenjsko izobraževanje, kritično razmišljanje ter uporabo problemskega pristopa pri obravnavi različnih družboslovnih in interdisciplinarnih problemov.
• Pridobivanje specifičnih znanj psihologije, ki so zaradi posebnosti študijskega programa povezane neposredno ali posredno z najsodobnejšimi metodami in pristopi naravoslovnega raziskovanja. Program sledi in vključuje izhodišča ter nastavke razvoja znanstvenih dognanj v Združenih državah Amerike, delno Združenega kraljestva, Nemčije in Italije. Prav tovrstna posebnost in dodana vrednost predlaganega študijskega programa ponuja priložnost in izziv za študente psihološke znanosti, doma in iz tujine, saj ponuja in dopolnjuje »konvencionalne« metode dela in raziskovanja.
• Pripraviti magistre biopsihologije na doktorski študij interdisciplinarnih strok, ki povezujejo naravoslovje in družboslovje v prizadevanjih za razlago determinant vedenja in razvoja posameznika in skupin.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik magistrskega študijskega programa Biopsihologija se lahko vpiše, kdor:

1. je končal študijski program 1. stopnje s področja biopsihologije ali psihologije;
2. je končal drug študijski program 1. stopnje, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS), ki so bistvene za nadaljevanje študija. Na podlagi predloženega programa predhodnega študija KŠŠZ UP FAMNIT določi kandidatu dodatne študijske obveznosti iz študijskega programa prve stopnje Biopsihologija UP FAMNIT. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
3. je končal enakovredno izobraževanje v tujini in mu je bila, skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu 2. stopnje Biopsihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija, pri čemer se pri povprečju kot ena od študijskih obveznosti upošteva tudi zaključna naloga na dodiplomskem študiju.

Kandidati, ki opravljajo dodatne obveznosti (diferencialne izpite) za vpis v magistrski študijski program, se priključijo k  izvedbi predmetov v študijskem programu 1. stopnje Biopsihologija na UP FAMNIT. Urnik izvedbe predmetov je prilagojen študentom na 1. stopnji, zato se morajo ti kandidati v primeru prekrivanj pri izvedbi, individualno dogovoriti s posameznimi izvajalci predmetov.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v 2. letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

Vpis v 2. letnik magistrskega študijskega programa Biopsihologija po merilih za prehode je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Biopsihologija,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Biopsihologija in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v magistrskem študijskem programu Biopsihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere vsaj 48 kreditnih točk (KT) vpisanega letnika.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če ni zbral 48 KT, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik.

Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom.

Za dokončanje študija je potrebno opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko delo. Študent lahko prijavi temo magistrskega dela, ko opravi vse študijske obveznosti 1. letnika. Ostale študijske obveznosti mora študent opraviti do oddaje magistrskega dela. Študent izdela magistrsko delo pod vodstvom mentorja; z delom pokaže strokovno znanje izbranega študijskega programa, kritično razumevanje teorij ter temeljnih oz. ožje specialističnih konceptov in principov, originalnost in ustvarjalnost pri uporabi znanja, sposobnost obravnavanja določenega problema in oblikovanja ustreznih rešitev.

Temo magistrskega dela študent javno ustno predstavi na seminarju, nato izdela magistrsko delo in ga tudi javno zagovarja.

Predmetnikna vrh

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa ter obvezni in notranji izbirni predmeti.

Študijski program obsega 14 predmetov, praktično usposabljanje ter pripravo in zagovor magistrskega dela. Predmeti se delijo na obvezne (11 predmetov) in notranje oziroma zunanje izbirne (3 predmeti). Vsi predmeti so ovrednoteni s 6 KT.

Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.

Legenda:
P = predavanja, SE = seminarji , SV = seminarske vaje, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Kot notranje izbirne predmete lahko študent izbere tudi predmete magistrskega študijskega programa Psihologija (če niso obvezni predmeti programa Biopsihologija) in predmet Računalniške družbene vede (matičen v magistrskem študijskem programu Računalništvo in informatika).

Predmetnik za študente, ki so se prvič vpisali od študijskega leta 2013/14 do vključno 2017/18 (PBP-13)

V študijskem letu 2018/19 se je pričel prvič izvajati prenovljen študijski program, zato je v začetku tega poglavja predstavljen predmetnik programa kot se prvič izvaja v študijskem letu 2018/19. V nadaljevanju pa lahko študenti, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2017/18, najdejo predmetnik in kratke opise predmetov:

• predmetnik, kratki opisi predmetov;

Praktično usposabljanje v delovnem okoljuna vrh

Študent mora v 2. letniku opraviti obvezno študijsko prakso, ki je ovrednotena s 15 ECTS in traja 200 delovnih ur (praviloma 5 tednov po 40 ur ali v daljšem časovnem obdobju sorazmerno manj delovnih ur na teden).

Študent lahko izjemoma (na podlagi utemeljenih razlogov) opravlja obvezno študijsko prakso že v 1. letniku magistrskega študija. O prošnji študenta odloči koordinator študijskega programa.

Namen študijske prakse je prenos teoretičnega znanja v prakso, ki jo študent opravlja v različnih podjetjih, nevladnih ustanovah in javnih službah. Vsakemu študentu bo na izbrani instituciji, kjer bo opravljal prakso, dodeljen mentor, ki bo zadolžen za nadzor in usmerjanje njegovega dela. Študent lahko za obvezno prakso izbira ustanove, kjer je študentov mentor strokovni delavec, po izobrazbi psiholog ali ima drugačno izobrazbo (npr. psihoterapevt, psihiater, zdravnik, pedagog, socialni delavec, biolog,…). O prošnji študenta odloči koordinator študijskega programa.

Koordinator študijske prakse po končanem delu preveri poročilo študenta in oceni ustreznost njegovega opravljenega dela.

Študent se sam dogovori z ustanovo o možnostih za opravljanje prakse. Seznam organizacij, ki so že sprejele študenta na prakso, lahko študenti pridobijo pri dr. Urši Mars Bitenc.

Pred pričetkom opravljanja prakse se študent seznani z vsemi postopki, ki so natančno opredeljeni v NAVODILIH ZA ŠTUDENTE ZA OPRAVLJANJE PRAKSE.

Vsi postopki potekajo prek ŠIS-a, ravno tako so vsi obrazci dostopni v ŠIS-u. V nadaljevanju so povzeti ključni koraki v postopku:

• študent odda prijavo za prakso, obvezna priloga je podpisana Izjava delovne organizacije o sprejemu študenta na prakso;
• koordinator prakse odloči o prijavi študenta;
• ko je prijava potrjena, študent v ŠIS-u natisne 3 izvode dogovora in jih posreduje v Referat, ostale obrazce si shrani, saj jih bo potreboval v času opravljanja prakse;
• ko je prijava potrjena in podpisan tripartitni dogovor o opravljanju prakse, lahko študent prične z opravljanjem prakse; 
• po zaključeni praksi odda študent poročilo; obvezne priloge k poročilu so navedene v Navodilih v prejšnjem odstavku;
• koordinator prakse odloči o poročilu študenta;
• ko je poročilo potrjeno, je študent povabljen k izpolnitvi ankete o praksi.

V kolikor študent potrebuje tripartitni sporazum v angleškem jeziku (zaradi opravljanja prakse v tujini), mora o tem obvestiti referat takoj, ko je obveščen, da je njegova prijava prakse odobrena s strani koordinatorja prakse.

Drugi obrazci za študijsko prakso:

• Navodila koordinatorice za opravljanje prakse

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov (PBP-18)

Predmetnospecifične kompetence diplomantov (PBP-18)

Splošne ter predmetnospecifične kompetence za študente, ki so se prvič vpisali od študijskega leta 2013/14 do vključno 2017/18

V študijskem letu 2018/19 se je pričel prvič izvajati prenovljen študijski program, zato so v začetku tega poglavja predstavljene kompetence diplomantov, ki so se prvič vpisali v študijski program v študijskem letu 2018/19. V nadaljevanju so predstavljene kompetence diplomantov, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2017/18:

• splošne in predmetnospecifične kompetence diplomantov

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

Izobrazba diplomanta ponuja široke poklicne možnosti, in sicer v vladnih službah, storitvenem sektorju, podjetništvu, nevladnih organizacijah, razvojno-raziskovalni dejavnosti, itd. Študijski program je zasnovan tako, da je primerljiv s sorodnimi programi v državah v tujini ter predvideva zaposljivost diplomantov doma in v mednarodnem okolju. Študentom omogoča, da pridobljeno znanje in razumevanje temeljnih psiholoških principov, delovanja možganov, ter razumevanja zakonitosti človeškega vedenja, nadgradijo in razširijo z magistrskim študijem, v sklopu katerega bodo razvijali kompetence za suvereni vstop na trg dela.

Glede na vsebino študijskega programa bodo diplomanti zaposlitev med drugim lahko našli na področju zdravstva in socialnega varstva, saj so tam zelo zaželene kompetence, povezane s psihološkim svetovanjem, poznavanjem duševnih bolezni/zdravja in preventivo na področju duševnega zdravja. Možnosti zaposlitve pa bodo magistri biopsihologije našli tudi v številnih nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s promocijo in krepitvijo duševnega zdravja, svetovanjem in pomočjo različnim ogroženim skupinam.

Poleg omenjenih delovnih mest bo za biopsihologe glede na njihovo specifično poznavanje vpliva bioloških faktorjev na človekovo duševnost možno dodati nekatera bolj specifična delovna mesta. Biopsihologi bodo tako lahko našli zaposlitev na področju športa, v wellness centrih in podobnih sektorjih, kjer se prepletata telesna in duševna aktivnost ljudi, v sektorju farmacije (na področjih razvoja novih zdravil), na področju povezovanja nutricionistike in psihologije, v nevladnem sektorju – npr. društvih, ki naslavljajo specifične skupine (diabetiki, fibromialgiki, osebe z multiplo sklerozo, ipd).

V okviru dela v podjetjih lahko biopsihologi zaradi poglobljenega poznavanja telesnih procesov, pomagajo pri svetovanju podjetjem oz. drugim gospodarskim subjektom, kjer so prisotne telesne obremenitve delavcev oziroma je poleg poznavanja osebnosti in duševnega zdravja dobrodošlo predvsem poznavanje drugih telesnih značilnosti.

Študij diplomantom omogoča nadaljevanje izobraževanja, predvsem kot nadgradnjo svoje specifičnosti, z vpisom na doktorsko 3. stopnjo študija na drugo slovensko ali tujo univerzo, ki ponujajo možnost sorodnega ali stičnega študija, strokovnega usposabljanja ter raziskovanja.

Študij biopsihologije omogoča tudi pridobitev temeljnih znanj in veščin, ki so nujna za nadaljnjo specialistično izobraževanje s področja psihoterapije.